Železniški zasuk: iz Kopra v Trst
Z vlakom iz Kopra na kavo v Trst; tej, vse od zaprtja Parenzane neuresničeni železniški želji, nenadoma dobro kaže - vsaj na papirju. Zdaj jih je naklonjena tudi slovenska stran, ki doslej proge Koper-Trst ni podpirala.
TRST> Italijanska stran je včeraj z navdušenjem sprejela otoplitev na slovenski strani za vzpostavitev lahke potniške železnice med mestoma. Deželni odbornik za promet Furlanije-Julijske krajine Riccardo Riccardi pa razlaga, da gre ne le za potnike, ampak tudi za povezavo obeh pristanišč.
Otoplitev na slovenski strani
“Slovenska stran je tokrat prvič podpisala uraden dokument, da se strinja z železniško povezavo Trsta in Kopra,” je bil za Primorski dnevnik zadovoljen Riccardi. Za odbornika je to rezultat vse boljšega sodelovanja med FJK in Slovenijo.
Slovenska stran naj bi proučila možnost, da bi sedanjo železniško postajo v Kopru premaknili bolj proti pristanišču oziroma proti pomorskemu potniškemu terminalu. V Luki Koper namreč menijo, da bi železniški izlet do Trsta zanimal turiste, ki v Koper prihajajo s potniškimi ladjami.
Italijanska stran je železniško povezavo Trsta in Kopra poudarjala že vseskozi med načrtovanjem železniških povezav Koper-Divača in Trst-Divača v okviru petega koridorja. A ne aktualna ne prejšnja slovenska vlada nista bili za to. “Železniške proge Koper-Trst ne bom podprl,” je še maja letos v državnem zboru poudaril prometni minister Patrick Vlačič. Več pojasnil o tej progi z ministrstva do zaključka redakcije nismo prejeli.
Tudi povezava pristanišč
Gre za čezmejni evropski projekt Adria A, v katerem so številni akterji z obeh strani meje (občine, letališča, pristanišči, univerze), ki želijo prometno oživiti območje severnega Jadrana. Projekt, za katerega je evropska komisija nedavno odobrila 3,3 milijona evrov, daleč presega zgolj vez med Koprom in Trstom, ampak gre za vse do Sežane in Gorice ter naprej v Novo Gorico, kasneje pa predvideva še kraka do letališč Ronke in Benetke. Riccardi je razložil, da bo proga v veliki meri potekala bo že obstoječih tirih. Med Koprom in Trstom bi lahko posodobili sedanjo že desetletja opuščeno traso.
Prvo pošiljko evropskega denarja bodo namenili za preliminarno projektiranje infrastrukture. Stroške za študijo izvedljivosti pa si bosta delili dežela Furlanija-Julijska krajina in Slovenija, vsaka naj bi prispevala 650.000 evrov.
KG