Ženske v Sloveniji mesečno zaslužijo povprečno 89 evrov manj kot moški

LJUBLJANA > Prvega oktobra je bilo v Sloveniji 1.041.240 žensk ali 50,4 odstotka prebivalstva. Marija in Ana sta njihovi najpogostejši imeni. Največ novorojenk v 2014 v Sloveniji pa je dobilo ime Eva.

Leta 2014 so ženske v Sloveniji rodile približno 21.200 otrok. Z odločitvijo za otroka čedalje bolj odlašajo; povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka v letu 2014 je bila 29,1 leta. Pravica ženske o svobodni odločitvi za otroka je zapisana v ustavi že od leta 1974.

8. marec je za mednarodni dan žensk določila Generalna skupščina OZN decembra 1977 s posebno resolucijo. Prvotno se je imenoval dan delovnih žena. Na ta dan praznujemo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk ter njihove dosežke na vseh področjih.

Njihova življenjska doba se daljša. Deklica, rojena v letu 2014 v Sloveniji, lahko ob nespremenjenih razmerah umrljivosti pričakuje 83,7 leta življenja (to je skoraj šest let več, kot jih lahko pričakuje deček, rojen v Sloveniji istega leta). Med ženskami, rojenimi v EU-28, so se po vrednosti tega podatka (pričakovano trajanje življenja ob rojstvu) v letu 2013 uvrstile na 17. mesto. Najviše na tej lestvici so se uvrstile ženske v Španiji (86,1 leta), najniže pa ženske v Bolgariji (78,6 leta).

Največ je prodajalk

Njihova povprečna starost sredi leta 2015 je bila 44,1 leta ali tri leta višja od povprečne starosti moških (41,1 leta). Povprečna starost vseh prebivalcev Slovenije je tedaj bila 42,6 leta. Ženske in moški so bili v povprečju enako stari le v občini Dobje (41,3 leta), v vseh drugih občinah so bile ženske v povprečju starejše od moških.

Povprečna starost tistih, ki so v Sloveniji umrle v letu 2014, je bila 80,9 leta ali 8,2 leta višja od povprečne starosti umrlih moških. Glavni vzroki smrti pri ženskah so bile bolezni obtočil, pri moških rakava obolenja.

V letu 2014 je bilo med vsemi 18.400 diplomanti 60 odstotkov diplomantk. Dve tretjini izmed teh diplomantk sta pridobili diplomo iz družboslovja.

Konec leta 2012 je bilo med njimi skoraj 3200 doktoric znanosti ali 41 odstotka od vseh doktoric in doktorjev znanosti. Prva slovenska doktorica znanosti, Marija Urbas, je doktorirala leta 1906 iz filozofije na graški univerzi.

Nekaj več kot 363.500 jih je bilo konec leta 2015 delovno aktivnih (ali 45,2 odstotka od vseh delovno aktivnih oseb); 92 odstotkov jih je bilo zaposlenih, osem odstotkov pa samozaposlenih. Med delovno aktivnimi ženskami jih je 42,1 odstotka imelo terciarno izobrazbo.

Konec leta 2015 so številčno prevladovale v 182 poklicnih skupinah. Največ jih je opravljalo poklic prodajalke. Njihov delež se povečuje tudi v nekaterih poklicih, ki so nekoč veljali za izrazito moške: decembra leta 2005 je bilo v Sloveniji 13,4 odstotka policistk, decembra 2015 pa za 3,4 odstotne točke več.

Na vodilnih mestih v manjšini

Na vodilnih mestih so še vedno v manjšini, vendar se njihov delež tudi v tej skupini počasi povečuje. Pred desetimi leti jih je bilo med generalnimi direktorji in člani uprav družb 21,8 odstotka, konec leta 2015 pa za 2,8 odstotne točke več.

Stopnja registrirane brezposelnosti je med njimi v zadnjih 15 letih višja kot med moškimi, vendar se razlika zmanjšuje. V letu 2015 je bila za ženske 13,7-odstotna, za moške 11,1-odstotna; najnižja je bila med ženskami v gorenjski (9,4 odstotka), najvišja pa med ženskami v pomurski statistični regiji (22,2 odstotka).

Z dela so bile v letu 2014 odsotne povprečno malo več kot tri dni, najpogosteje zaradi mišično-kostnih bolezni (moški so bili najdlje odsotni z dela zaradi poškodb in zastrupitev, povprečno skoraj štiri dni na leto).

Njihova povprečna mesečna bruto plača je v letu 2014 (po začasnih podatkih letne strukturne statistike plač Surs) znašala 1589 evrov; od povprečne mesečne bruto plače moških (1678 evrov) je bila v povprečju nižja za več kot pet odstotkov. Ta razlika je bila največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (plače žensk v teh dejavnostih so bile v povprečju za 25,3 odstotka ali 699 evrov nižje od plač moških).

V treh dejavnostih so bile plače žensk v povprečju višje od plač moških, in sicer v dejavnostih oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 16, 4 odstotka ali 244 evrov), gradbeništvo (za 14,9 odstotka ali 186 evrov) ter promet in skladiščenje (za 11,5 odstotka ali 167 evrov). V teh dejavnostih so bile ženske v manjšini, opravljale pa so večinoma bolje plačana dela.

Ženske bolj izpostavljene revščini kot moški

Tveganju revščine so večinoma izpostavljene v večji meri kot moški. V 2014 je bila stopnja tveganja revščine med njimi 15,2-odstotna (med moškimi: 13,7-odstotna; v celotni Sloveniji: 14,5-odstotna; v EU-28: 17,2-odstotna). Med ženskami v EU-28 je bila najvišja v Romuniji (25,2-odstotna), najnižja v Češki republiki (10,5-odstotna). V Sloveniji so bile v letu 2014 v najtežjem položaju ženske, stare 65 ali več let (pod pragom tveganja revščine jih je živelo 21,6 odstotka) in brezposelne (stopnja tveganja revščine med njimi je bila 46,2-odstotna; od leta 2005 se je zvišala za 20,1 odstotne točke).

V domovih za starejše del svojega življenja preživi več žensk kot moških. V 2013 jih je bilo med približno 17.700 oskrbovanci skoraj tri četrtine. Najpogostejši razlog za sprejem v domove za starejše je bila bolezen.

Približno 1600 žensk je od leta 2010 do 2014 povprečno vsako leto doživelo fizično ali spolno nasilje. Spolno nasilje v širšem smislu jih je prijavilo povprečno približno 200 na leto. Fizično in/ali spolno nasilje je po podatkih iz raziskovanja, ki ga je izvedla agencija Evropske unije za temeljne pravice v letu 2012, doživelo po 15. letu starosti 33 odstotkov ali 62 milijonov žensk. Podatki policije kažejo, da so bile ženske, ki so bile žrtve prijavljenih nasilnih kaznivih dejanj, največkrat žrtve nasilja v družini.

Bolj zadovoljne z življenjem kot moški

Njihova zastopanost v parlamentu se je v 2013 zmanjšala, v letu 2014 pa povečala (s 33 odstotkov na 38 odstotkov). Delež žensk v parlamentu je v Sloveniji od 2012 dalje višji od povprečja v EU-28 (28 odstotkov). Splošna volilna pravica je bila uzakonjena leta 1945. To pomeni, da lahko voli in je voljen vsak polnoleten državljan ne glede na spol ali versko pripadnost.

Po samooceni so s svojim življenjem na splošno bolj zadovoljne kot moški (po podatkih iz Raziskovanja o življenjskih pogojih (SILC) iz 2013). Nekoliko manj kot moški so zadovoljne s porabo prostega časa. Tudi s službo oziroma delovnim mestom so v povprečju bolj zadovoljne kot moški, pa tudi s časom, porabljenim za pot v službo. Skoraj vsi, tako moški kot ženske, pa so imeli v bližini vsaj eno osebo, s katero so se lahko pogovorili o osebnih stvareh.

Spletno uredništvo