Zgodbe, vprašanja in vrtnica

Slovenija
, posodobljeno:

Podobe prebežnikov ob mejah in v zasilnih nastanitvenih centrih se že nekaj mesecev množijo in ponavljajo. A vsakič ko val doseže novo državo, se zdi, da je zgodba spet na začetku. Prebežniki, ki so prišli do meje s Slovenijo in jo prečkali, so redko preveč utrujeni za nasmeh. Ljudje, ki na dolgi poti razvijejo prav posebno medsebojno solidarnost, to občutje bratstva v nesreči velikodušno delijo naprej. Z njim pa čokoladne bonbone, piškote v papirnati vrečki, vodo in jabolka. Ter seveda zgodbe. Te se ponavadi končajo z vprašanjem, kaj se bo zgodilo z njimi. Prostovoljci, novinarji in domačini opravičujoče zmignejo z rameni. Policisti gledajo daleč predse in molčijo.

Skupina Afganistancev, moških, žensk in otrok, je skupaj že od začetka poti, čeprav niso vsi v 
sorodu. Po podatkih policije je približno tretjina prebežnikov Sirijcev, ki imajo pravico do statusa 
vojnega begunca. Eden od fantov v skupini, ki je v afganistanski vojni izgubil dom in očeta, pa 
postavlja vprašanje, ki je ključno za odnos do drugih dveh tretjin beguncev: “Mar mi nimamo 
pravice do dostojnega življenja?”
Skupina Afganistancev, moških, žensk in otrok, je skupaj že od začetka poti, čeprav niso vsi v sorodu. Po podatkih policije je približno tretjina prebežnikov Sirijcev, ki imajo pravico do statusa vojnega begunca. Eden od fantov v skupini, ki je v afganistanski vojni izgubil dom in očeta, pa postavlja vprašanje, ki je ključno za odnos do drugih dveh tretjin beguncev: “Mar mi nimamo pravice do dostojnega življenja?”Jure Batagelj

OBREŽJE, RIGONCI > Prebežniki, ki so prišli do meje s Slovenijo in jo prečkali, so redko preveč utrujeni za nasmeh. Ljudje, ki na dolgi poti razvijejo prav posebno medsebojno solidarnost, to občutje bratstva v nesreči velikodušno delijo naprej. Z njim pa čokoladne bonbone, piškote v papirnati vrečki, vodo in jabolka. Ter seveda zgodbe. Te se ponavadi končajo z vprašanjem, kaj se bo zgodilo z njimi. Prostovoljci, novinarji in domačini opravičujoče zmignejo z rameni. Policisti gledajo daleč predse in molčijo. VH

Prizori, ki smo jih videli  po vsej Evropi. Begunci, ki pojejo, 
vzklikajo in ploskajo, ter policisti, v tem primeru hrvaški, ki 
nekoliko v zadregi molčijo.
Prizori, ki smo jih videli po vsej Evropi. Begunci, ki pojejo, vzklikajo in ploskajo, ter policisti, v tem primeru hrvaški, ki nekoliko v zadregi molčijo. Jure Batagelj
Vsaj polovica beguncev potuje v takšnih ali drugačnih 
družinskih skupnostih. Ni redko, da ob starših in otrocih 
potujejo tudi člani razširjene družine. Babice pazijo na otroke, 
dedki potiskajo otroške vozičke. Slovenija je obljubila, da bo 
družinam z otroki in ranljivim skupinam posvetila posebno 
pozornost.
Vsaj polovica beguncev potuje v takšnih ali drugačnih družinskih skupnostih. Ni redko, da ob starših in otrocih potujejo tudi člani razširjene družine. Babice pazijo na otroke, dedki potiskajo otroške vozičke. Slovenija je obljubila, da bo družinam z otroki in ranljivim skupinam posvetila posebno pozornost. Jure Batagelj
Prečkanje meje. Beguncem so po urah čakanja dovolili čez 
mejo na Obrežju, a prehodili so le nekaj metrov. Policisti so jih 
takoj ustavili in jim naročili, naj počakajo. Pomanjkanje jasne 
strategije in politike ter sprotno spreminjanje odločitev ustvarjajo razmere, v katerih prebežniki na poti ne vedo, kaj jih 
čaka in kako ravnati.
Prečkanje meje. Beguncem so po urah čakanja dovolili čez mejo na Obrežju, a prehodili so le nekaj metrov. Policisti so jih takoj ustavili in jim naročili, naj počakajo. Pomanjkanje jasne strategije in politike ter sprotno spreminjanje odločitev ustvarjajo razmere, v katerih prebežniki na poti ne vedo, kaj jih čaka in kako ravnati. Jure Batagelj
 Deček, ki na ramenih svojega očeta v znak miru in prijateljstva 
drži rožnato vrtnico, se je o tem, kdo in koliko časa lahko drži 
rožo, sprl s svojo mlajšo sestrico. Otroci, ki se smejijo in 
jočejo, se igrajo pri vodnjaku, brcajo žogo in zaspijo v naročjih 
svojih staršev, najbolj neposredno dajo vedeti, da begunci 
niso brezimna množica, temveč ljudje.
Deček, ki na ramenih svojega očeta v znak miru in prijateljstva drži rožnato vrtnico, se je o tem, kdo in koliko časa lahko drži rožo, sprl s svojo mlajšo sestrico. Otroci, ki se smejijo in jočejo, se igrajo pri vodnjaku, brcajo žogo in zaspijo v naročjih svojih staršev, najbolj neposredno dajo vedeti, da begunci niso brezimna množica, temveč ljudje. Jure Batagelj