“Zgolj zaradi nezadovoljstva bi lahko stalno protestirali”

Slovenija
, posodobljeno:

Protesti proti vladnemu načinu reševanja gospodarske krize bodo 17. novembra na Kongresnem trgu v Ljubljani, so včeraj potrdile štiri sindikalne centrale, na čelu s Semoličevimi ZSSS. A vsi sindikati ne delijo mnenja, da je nezadovoljstvo z razmerami v svetu in pri nas smiseln razlog za demonstracije. Te lahko ogrozijo trenutno dejaven socialni dialog.

Branimir Štrukelj, Dušan Semolič in Edo Kržišnik napovedujejo protest proti sedanjemu načinu reševanja gospodarske krize, ki uničuje socialno državo
Branimir Štrukelj, Dušan Semolič in Edo Kržišnik napovedujejo protest proti sedanjemu načinu reševanja gospodarske krize, ki uničuje socialno državo STA

LJUBLJANA> V soboto, 17. novembra ob 11. uri, bodo na ljubljanskem Kongresnem trgu sindikati na protestu nasprotovali vladnim varčevalnim ukrepom, ki rušijo socialno državo. “Gre za resno opozorilo politikom, da so šli predaleč,” namen protestov, na katerih so sodelovanje do zdaj potrdili Semoličeva Zveza svobodnih sindikatov, Štrukljeva Konfederacija sindikatov javnega sektorja, sindikalni centrali Neodvisnost in Zveza reprezentativnih sindikatov Slovenije, povzema Dušan Semolič.

Pritisk na oblast

Protest bo v soboto, da bi se ga lahko udeležili tudi tisti državljani, ki se ga med tednom zaradi službe ne bi mogli, pojasnjuje Semolič in poudarja, da se jim bodo 17. novembra verjetno pridružile še nekatere civilnodružbene skupine, na primer upokojenci in študentje.

Na protestu bo šlo za kritiko modela, s katerim se skuša Evropa izviti iz krize, poudarjajo sindikalni vodje. Drugod po Evropi se bodo večji protesti odvijali že 14. novembra in slovenskega, tri dni za tem, je treba razumeti v sozvočju s širšimi zahtevami za ohranitev socialne države. “Ni nepomembno, da so te demonstracije pred sprejetjem proračuna, ki izrazito posega v posamezne elemente socialne države, tudi v položaj javnih uslužbencev, ki jim napoveduje odpuščanja, zato je to tudi instrument za konkreten pritisk,” to, kako naj oblast razume demonstracije, sporoča Branimir Štrukelj.

Dušan Semolič: “Gre za resno opozorilo politikom, da so šli predaleč”

Dokler še tečejo pogajanja o pokojninski reformi in reformi trga dela, protest ni uperjen proti reformam, poudarja Edo Kržišnik iz konfederacije sindikatov Neodvisnost. Osnovni razlog za njihovo udeležbo na protestu je skrb zaradi razpadanja socialne države.

Nezadovoljstvo ni zadosten razlog

Preostale štiri sindikalne centrale še niso potrdile svoje udeležbe na protestih. “Vsekakor bomo z vidika sindikalne solidarnosti podprli to njihovo aktivnost, če gre za neko izražanje splošnega ljudskega nezadovoljstva, in se na nek način simbolično pridružili,” pravi predsednik KS 90 Peter Majcen. Formalni sklep, ali in kako sodelovati, bodo sprejeli v prihodnjih dneh. Trenutno imajo namreč še vedno precej pomislekov o koristnosti teh protestov in še ne vedo, kaj je pravi razlog zanje.

“Splošno nezadovoljstvo je tako, da bi bili lahko non-stop na ulicah,” pravi Majcen o utemeljenosti glavnega razloga za demonstracije v občutljivem času pogajanj o reformah pokojninskega sistema in trga dela nenazadnje pa tudi času kampanje pred verjetnim drugim krogom predsedniških volitev. Takšen protest lahko slabo vpliva na pogajanja s socialnimi partnerji, svari Majcen: “Lahko se tudi zalomi socialni dialog, kot se je pri prejšnji vladi, in je potem izplen bolj pičel, kot bi lahko bil.”

V KS 90 so bolj naklonjeni temu, da bi uporabili kakšna druga sindikalna sredstva, ko in če bi v konkretnih pogajanjih o pokojninski reformi in trgu dela prišlo do kratkega stika. A najprej je treba počakati na izid pogajalskega procesa.

JANA KREBELJ