Židan: Če ne bo enotnega pristopa EU glede migrantov, moramo ukrepati kot Nemčija in Avstrija

Slovenija
, posodobljeno:

Predsednik SD Dejan Židan meni, da se je še naprej treba skušati dogovoriti za enoten pristop evropskih držav do migrantskega vprašanja, saj do tega doslej na učinkovit način nismo prišli. “Če tega ne bo, moramo voditi povsem enake ukrepe kot Nemčija ali Avstrija,” je dejal.

Dejan Židan
Dejan ŽidanSTA

LJUBLJANA > Na vprašanje, ali gre za zavračanje beguncev na meji, je Dejan Židan ponovno poudaril, da moramo sprejeti enake ukrepe. “Za razliko od Nemcev, ki imajo očitno rezerve, da lahko sprejmejo 300.000 ali več ljudi na leto, majhna Slovenija take kapacitete nima. To je treba upoštevati in to je morda v tem trenutku eno najpomembnejših vprašanj v državi, s katerim se mora vlada ukvarjati,” je dejal v izjavi medijem.

Opozoril je tudi, da je Nemčija pomembno spremenila vstopno politiko, tudi Avstrija ni več le pri najavah take politike, pač pa jo začenja postopoma tudi sama spreminjati.

Nemčija Avstriji vrne po več sto migrantov na dan

“Avstrija sprejema to, kar počne Nemčija. Mi pa imamo južno sosedo, kjer dogovori nič ne pomenijo, zato mora Slovenija svojo vlogo odigrati tako kot druge države. To tudi v SD pričakujemo,” je dejal.

Nemčija je namreč na svoji južni meji od novega leta zavrnila in Avstriji vrnila tudi po več sto migrantov na dan, ki so želeli le prečkati Nemčijo, ne da bi v njej zaprosili za azil.

Sicer je tudi Avstrija začela dosledneje preverjati identiteto migrantov in zavrača tiste, katerih identiteta se ne sklada z njihovimi lastnimi navedbami. Na ta način je Avstrija na meji s Slovenijo od začetka leta zavrnila več kot 1650 migrantov. Slovenija je nato napovedala določene ukrepe glede sprejemanja beguncev iz Hrvaške.

Cerar v četrtek pri nemški kanclerki

Premier Miro Cerar se bo po drevišnji udeležbi na gospodarskem vrhu v Berlinu, ki ga organizira medijska hiša Die Welt, v četrtek sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel. Govorila bosta o ključnih aktualnih zadevah, ki zaposlujejo Evropsko unijo, s poudarkom na migracijah, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

To bo Cerarjev drugi obisk pri kanclerki. Konec oktobra 2014 po prevzemu vodenja vlade se je namreč na svoj prvi dvostranski obisk v tujino odpravil prav v Berlin. Takrat je bila, vsaj sodeč po izjavah voditeljev, prva tema privatizacija v Sloveniji, tokrat pa bo drugače.

Glede na situacijo v Evropi, ki se od lani spopada z rekordnim valom beguncev, pri čemer sta tako Nemčija kot Slovenija posebej izpostavljeni, je pričakovati, da bosta največ časa posvetila tej temi.

Slovenija kot tranzitna država pozorno spremlja Nemčijo

“Menim, da se morava skupno zavzeti in storiti vse, da se vsi sklepi, ki so bili doslej sprejeti na ravni EU in na drugih srečanjih, začnejo učinkovito izvrševati,” je danes dejal premier. Napovedal je, da se bo ob obisku pri nemški kanclerki zavzel, da bi Evropa še naprej delala vse, kar more, da bi težave reševala pri njihovem izvoru, v državah, kjer so krize. Predvsem se bo zavzel za to, da cela EU in Evropa, skuša učinkovito zavarovati zunanje meje unije, je še dejal.

Kar se tiče Slovenije, pa premier Cerar, kot je dejal, namerava poudariti, da po najboljših močeh izpolnjuje svoje naloge kot članica schengenskega območja, da bo to počela še naprej in da pričakuje polno sodelovanje Nemčije, ko bo šlo za ključne odločitve.

Slovenija kot tranzitna država posebej pozorno spremlja ravnanje Nemčije, ki je ciljna destinacija za večino beguncev na tako imenovani balkanski poti, in se predvsem boji morebitnih odločitev Berlina o kakršnemkoli zapiranju meja za begunce.

V Nemčiji vse več napetosti

To postaja vse bolj aktualno ob naraščanju napetosti v Nemčiji zaradi vse večjega števila migrantov in beguncev, težav z njihovo integracijo in njihovim soočanjem z ostalimi Nemci, kar se je pokazalo ob spolnih napadih na ženske v Kölnu na silvestrsko noč.

To je okrepilo tako razmišljanja, da bi bilo treba prosilce za azil, ki zagrešijo kaznivo dejanje, takoj izgnati, na drugi strani pa tudi vse več nestrpnosti proti beguncem nasploh, kar se kaže tudi v napadih nestrpnežev na begunce in domove, v katerih so nastanjeni.

V lanskem letu je v Nemčijo prišlo približno 1,1 milijona migrantov in beguncev, zaradi težav z integracijo pa se Merklova sooča z vse glasnejšimi kritikami tudi iz vrst lastne stranke in pozivi k omejevanju migrantskega toka.

Za kar nekaj razburjenja je v minulih dneh poskrbela novica, da je Nemčija od novega leta Avstriji vrnila tudi po več sto migrantov na dan. Šlo naj bi za tiste, ki so za azil že zaprosili v Avstriji ali pa so želeli le prečkati Nemčijo naprej proti Skandinaviji ali drugim zahodnoevropskim državam.

Begunska kriza in vprašanje integracije

Sicer je tudi Avstrija začela dosledneje preverjati identiteto migrantov in zavrača tiste, katerih identiteta se ne sklada z njihovimi lastnimi navedbami. Na ta način je Avstrija na meji s Slovenijo od začetka leta zavrnila več kot 1650 migrantov. Slovenija je nato napovedala določene ukrepe glede sprejemanja beguncev iz Hrvaške.

Merklova in Cerar se sicer o iskanju rešitev za migrantsko in begunsko krizo redno pogovarjata na zasedanjih Evropskega sveta.

Premier Cerar bo v Berlin prišel že drevi in se udeležil gospodarskega vrha, ki ga organizira medijska hiša Die Welt. Ob predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in podpredsedniku turške vlade Mehmetu Simsku bo osrednji govorec uvodne delovne večerje.

Tudi na tem vrhu naj bi bila v ospredju begunska kriza ter vprašanje integracije beguncev in migrantov. Govorili naj bi tudi o grožnji džihadistične skupine Islamska država ter o razmerah v evrskem območju, napovedujejo v premierjevem kabinetu.

STA