Žito lani skoraj za petkrat zvišalo dobiček

LJUBLJANA > Ti so znašali nekaj pod 111 milijonov evrov. Matična družba je dobiček zvišala za 333 odstotkov na skoraj 2,5 milijona evrov.

Tudi na ravni matične družbe se prihodki bistveno niso spreminjali, dosegli so malo manj kot 104 milijone evrov. Skupina je sicer na domačem trgu lani ustvarila 84 odstotkov vseh prihodkov, na tujem pa 16 odstotkov.

Poslovanje skupine je tako lani preseglo pričakovanja, saj so napovedovali dobiček v višini 1,9 milijona evrov, so iz družbe sporočili ob objavi nerevidiranih rezultatov poslovanja.

V primerjavi z 2012 so se izboljšali vsi ključni kazalniki poslovanja, med njimi donosnost prihodkov, kapitala in sredstev, dodana vrednost ter EBITDA marža.

Dobiček 8,8 milijona evrov

Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo, obrestmi in davki (EBITDA) je tako znašal 8,8 milijona evrov in se je v primerjavi z 2012 zvišal za 15,7 odstotka. To je bilo v skladu z načrti. EBITDA predstavlja 7,8-odstotni delež v kosmatem donosu iz poslovanja in je glede na leto 2012 višji za eno odstotno točko.

Dobiček iz poslovanja je bil na ravni skupine s 3,1 milijona evrov od predlanskega višji za 57 odstotkov, na ravni matične družbe pa je prav tako dosegel 3,1 milijona evrov, kar je glede na 2012 55-odstotna rast.

Poslovanje Žita je sicer leta 2012 močno zaznamovalo prevrednotenje nekaterih nepreminičnin in naložb.

V Žitu poudarjajo, da je lani na prihodke skupine pomembno vplivala slabša kupna moč prebivalstva zaradi gospodarske krize. Kupci namreč postajajo cenovno občutljivejši.

V Žitu tako beležijo neugodne spremembe v strukturi prodaje, saj se delež prodaje izdelkov z nižjimi cenami povečuje. Delež trgovskih blagovnih znamk se tako v primerjavi z izdelki lastnih blagovnih znamk zvišuje. Narašča tudi delež prodaje izdelkov lastnih blagovnih znamk v okviru prodajnih akcij.

Visoke cene surovin

Tako stroški dela kot stroški materiala, blaga in storitev so nazadovali za en odstotek in skupaj dosegli skoraj 101 milijon evrov. Na ravni matične družbe pa so se stroški materiala, blaga in storitev zvišali za en odstotek na 76,1 milijona evrov, stroški dela pa nazadovali za en odstotek na 18,5 milijona evrov.

V Žitu pojasnjujejo, da se je borzna cena pšenice po lanski žetvi znižala, medtem ko je povprečna cena porabljene pšenice zaradi porabe zalog nekoliko narasla. Se je pa družba lani soočala z visokimi cenami nekaterih ključnih surovin na nabavnih trgih, kot so kakavove surovine, maščobe in mlečni izdelki.

Predsednik Žitove uprave Janez Bojc je zadovoljen z doseženimi rezultati.

STA