Živčec Kalanova ponuja tigrico namesto brezzobega tigra

LJUBLJANA > Živčec Kalanova je vodila zdravniško zbornico med leti 2008 in 2012, njen mandat pa so zaznamovale številne afere. V programu se poigrava s primerjavo s tigrico. "Zbornica je samo z opozarjanjem na težave, ki nas pestijo, v minulem mandatu delovala kot brezzobi tiger. Vendar je mogoče več, to vem! Tudi za ceno lastne škode. Tigrica varuje svoj teritorij, svoj obstoj in svoje potomstvo," nagovarja zdravnike in obljublja, da je glas zanjo korak v pravo smer.

V odgovoru na očitke Možine, da je s svojimi dejanji zapravila ugled zbornici v času njenega predsedovanja, danes Živčec Kalanova pravi, da zdravništvo ne potrebuje povrnitve ugleda, saj ga nikoli niso izgubili, kar da potrjujejo vse ankete, analize in raziskave. "Ne potrebujemo povrnitve ugleda stanovske organizacije. Potrebujemo pa njeno aktivno vlogo v kreiranju zdravstvenega sistema," je prepričana.

Po njenem mnenju je situacija pred vreliščem, sploh "ko zelo boleča zadeva za našo vrhunsko ustanovo celo v stanovski organizaciji zastara", pri čemer je spomnila na potek primera odgovornosti za otroško srčno kirurgijo pred razsodiščem zbornice.

Konkretno pa Živčec Kalanova predlaga znižanje članarin, odpravo administrativnih ovir z uporabo elektronskih oblik poslovanja, krepitev mednarodnega sodelovanja zdravniških organizacij za izmenjavo dobrih praks in kot podporo v dialogu s politiko, povezovanje z varuhi bolnikovih pravic, da bi bolj kakovostno komunicirali z združenji bolnikov in njihovimi svojci, zavzema se tudi za odškodnine na osnovi nekrivdne odgovornosti.

Tako kot pred štirimi leti pravi, da je slovenske zdravnike in zobozdravnike treba zaščititi pred nelojalno konkurenco.

V preteklih štirih letih, ko ni bila predsednica zbornice, je nadaljevala s svojim delom kot zdravnica družinske in urgentne medicine, doktorirala je na Medicinski fakulteti v Ljubljani, večkrat pa se je zaradi zadev iz časa, ko je vodila Zdravstveni dom Izola, tudi znašla pred sodiščem. Po odhodu z zbornice je tudi tožila zbornico, zbornica pa je tožila njo.

Možinov mandat zaznamovale številne kritike do politike

Možinov mandat v preteklih štirih letih je minil v luči številnih kritik do politike, pozivanja k reformi zdravstvenega sistema, pri čemer so na zbornici pripravili svoj osnutek oz. predlog reforme. Prav tako se je skupaj s Fidesom in njegovim predsednikom Konradom Kuštrinom vseskozi zavzemal za sprejetje standardov in normativov za zdravnike. Glede tega sedaj potekajo pogajanja v okviru sprememb kolektivne pogodbe. Tudi v njegovem mandatu so zdravništvo zaznamovale številne afere, najodmevnejši sta zagotovo primer Radan in otroška srčna kirurgija.

Medtem ko so bili pred štirimi leti med njegovimi glavnimi cilji ponovna pridobitev zaupanja zdravnikov in zobozdravnikov v zbornico ter povrnitev omajanega zaupanja v zdravništvo, Možina tudi danes vztraja, da je treba skrbno negovati ugled zdravništva v javnosti.

Danes je glavni poudarek njegovega programa potreba po reformi zdravstvenega sistema, pri čemer v programu tudi nakazuje, kam bi po njegovem mnenju te spremembe morali peljati. Sicer pa tudi Možina predlaga sistem nekrivdnega zavarovanja zdravnikov, v več točkah nagovarja mlade kolege.

Tako kot pred štirimi leti Možina v programu obljublja, da bo zbornica skrb posvetila povečanju števila družinskih zdravnikov, ter da se bo zavzemal za nadaljnji razvoju zasebnega zdravstva.

Obljublja, da bo zbornica promotor aktivnosti pri ustvarjanju razmer v državi, ki bodo omogočale prepoznavnost Slovenije na področju medicinskega turizma. Predlaga tudi ustanovitev negovalnega doma za ostarele zdravnike v središču Slovenije.

Nekaj njegovih ciljev izpred štirih let ostaja neizpolnjenih oz. je spremenil stališče do njih. Medtem ko se je prej zavzemal za samostojno zbornico zobozdravnikov, danes v programu piše, da se v času mandata ni srečeval z zahtevami po samostojni zobozdravniški zbornici, končno odločitev o tem pa da bodo sprejeli zobozdravniki sami.

Pred štirimi leti je napovedal pravočasne, argumentirane razprave o višini članarine in obveznem oziroma prostovoljnem članstvu. Danes pa piše, da je neobvezno članstvo možno le, če zbornica ne bi imela javnih pooblastil. Prav tako se v prejšnjih štirih letih v zbornici ni odločalo o znižanju članarine, pač pa bodo po njegovih napovedih to prve teme novosklicane skupščine.

Tudi tokrat bo veliko vlogo igral kvorum

Volitve za predsednika so sicer razpisane za v torek, vendar potekajo z glasovanjem po pošti. Izvoljen bo kandidat, ki bo prejel večino veljavnih glasov članov zbornice. Za veljavnost volitev bo tudi tokrat potrebna 50-odstotna volilna udeležba članov zbornice.

Tako bo za veljavnost volitev moralo svoj glas oddati vsaj 5135 članov zbornice, za zdaj jih je nekaj manj kot 4300.

Pred štirimi leti so sicer začeli s spremembami glede potrebnega kvoruma v statutu, a očitno na koncu tega niso spremenili, čeprav so bile prav zaradi neizpolnjevanja kvoruma pred štirimi leti neveljavne in so jih morali ponoviti čez nekaj mesecev.

Pred štirimi leti se je poleg Živčec Kalanove in Možine za predsedniško funkcijo potegoval tudi Matjaž Zwitter. Na volitvah oktobra 2012 je Možina prejel 54,80 odstotka glasov, Zwitter 25,43 odstotka, Živčec Kalanova pa 19,77 odstotka.

STA