ZN pozivajo Vatikan, naj preišče spolne zlorabe otrok

ŽENEVA > Odbor, ki ga sestavlja 18 neodvisnih strokovnjakov za človekove pravice z vsega sveta, je izrazil zaskrbljenost, ker Sveti sedež ne priznava razsežnosti storjenih zločinov in ni sprejel nujnih ukrepov za obravnavo primerov spolnih zlorab otrok in za zaščito otrok. Ob tem dodaja, da je politika Vatikana vodila v nadaljevanje zlorab.

V katoliški cerkvi dolga leta zlorabljenih na desettisoče otrok po vsem svetu

Odbor v precej ostrem poročilu navaja, da je bilo v katoliški cerkvi dolga leta zlorabljenih na desettisoče otrok po vsem svetu.

Strokovnjaki so kritični do prakse premeščanja storilcev iz župnije v župnijo znotraj držav, pa tudi čez meje, s čimer poskuša Cerkev prikriti njihove zločine in jih skriti pred roko pravice.

Komisija: Vatikan naj odpre arhive

Odbor, ki je sredi januarja zaslišal visoke predstavnike Vatikana, je pozval Sveti sedež, naj v komisijo o spolnih zlorabah, ustanovljeno decembra lani, vključi žrtve in mednarodne institucije za človekove pravice.

Skupina strokovnjakov še poziva, naj komisija objavi svoje ugotovitve, Vatikan pa naj odpre arhive, ki zadevajo storilce in tiste, ki so jih ščitili znotraj Cerkve. S položajev naj odstavi vse znane in domnevne pedofile in jih preda organom pregona, poročajo tuje tiskovne agencije.

Vodja odbora Kirsten Sandberg je Vatikan obtožila, da je kršil konvencijo ZN o pravicah otrok, ker ni zatrl spolnih zlorab. “Preprost odgovor je da - kršijo konvencijo, ker niso naredili vsega, kar bi bili morali,” je izjavila Sandbergova.

Vatikan je tako kot ostali podpisniki konvencije iz leta 1989 pristal, da bo pod drobnogledom odbora za pravice otrok. Prvič se je to zgodilo leta 1995, vendar je bilo to še pred množičnim razkritjem spolnih zlorab v Cerkvi.

O zlorabah za zaprtimi vrati

Od leta 2001 se znotraj Cerkve s spolnimi zlorabami ukvarja kongregacija za doktrino vere. Odbor se je pritožil, da ni dobil informacij o vseh primerih spolnih zlorab otrok, s katerimi se je ukvarjala kongregacija.

Do Cerkve je kritičen tudi, ker se s spolnimi zlorabami ukvarja za zaprtimi vrati, s čimer je veliki večini storilcev omogočila, da so se izognili sodnemu pregonu v državah, kjer so storili kaznivo dejanje.

Obsoja tudi “zavezo molčečnosti”, ki se jo morajo držati kleriki, kar pomeni, da so zlorabe le redko prijavljene pristojnim oblastem. Cerkvene oblasti po drugi strani žvižgače degradirajo ali odpustijo, duhovniki, ki molčijo, so celo nagrajeni, žrtve, ki dobijo odškodnino, pa vežejo klavzule o zaupnosti.

Benedikt XVI. je bil prvi papež, ki se je opravičil žrtvam spolnih zlorab, in se zavzel za nično toleranco do zlorab, vendar so mu kritiki očitali, da je storil premalo. Njegov naslednik, papež Frančišek je izjavil, da bi moralo biti katolike sram zaradi zlorab, decembra lani pa je ustanovil komisijo, ki preiskuje spolne zlorabe.

STA