Žohar Čretnik: Angleški sev dosegel plato, testi za samotestiranje so ustrezni
“Lahko rečemo, da je angleška različica novega koronavirusa pri nas dosegla plato pojavljanja,” ugotavlja direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaša Žohar Čretnik. Najmanjši delež angleškega seva zaznavajo v obalno-kraški statistični regiji.
LJUBLJANA > Eksponentna rast angleškega seva se je, kot kaže analiza odvzetih vzorcev, ustavila. Medtem ko je bila prisotnost te različice v Sloveniji prejšnji teden 90-odstotna, se je ta delež v minulem tednu povečal le za en odstotek, je povedala Žohar Čretnikova. “Med vzorci 18 pacientov na intenzivnih enotah pa je delež angleške različice stoodstoten,” je dodala.
Najmanj angleškega seva v obalno-kraški regiji
Najmanjši, 83-odstotni delež te različice so zaznali v obalno-kraški regiji, najvišji, kar 100-odstoten, pa je v jugo-vzhodni, pomurski in primorsko-notranjski regiji.
Kot je še dejala direktorica NLZOH, je razveseljujoče, da pojavnost drugih različic ne narašča. Nigerijski sev se je v preteklem tednu pojavil sedemkrat, južnoafriški samo enkrat. Novih primerov brazilske različice nimamo.
Indijske različice še niso zaznali
Indijske različice, o kateri je v zadnjih dneh veliko govora, v Sloveniji še nismo zaznali, je dejala Žohar Čretnikova. “Zanjo sta značilni dve kritični mutaciji, zaradi katerih se virus bolj uspešno veže na celične receptorje.” Podatkov o vplivu te različice na cepljenje, še ni na voljo.
Testi za samotestiranje so ustrezni
Verifikacija hitrih antigenskih testov (proizvajalca Joysbio, ki je bil izbran na skupnem evropskem razpisu), predvidenih za samotestiranje dijakov in starejših osnovnošolcev, je pokazala, da testi ustrezajo temu namenu. Za njihovo preverbo so pridobili 493 sodelujočih. “Analizirali smo več skupin preiskovancev, pri tem pa imeli pred očmi ključno vprašanje: ali je hitri antigenski test v pogojih, ko si pacient vzame vzorec sam iz sprednjega dela nosu, sposoben zaznati tiste asimptomatske nosilce, ki imajo visoko virusno breme,” je pojasnila Tjaša Žohar Čretnik. V raziskavo so vključili tudi 40 otrok, starih do 15 let.
Pri otrocih brez simptomov 90,9-odstotna občutljivost
Pri simptomatskih pacientih je bila občutljivost testa 69-odstotna. “Najboljši rezultati pri simptomatskih pacientih so na začetku bolezni, ko bolezenski znaki trajajo do tri dni, takrat je občutljivot testa 90-odstotna, pozneje pa pada. Pri trajajnju znakov štiri do sedem dni je le še 72-odstotna, po osmih dneh pa 25-odstotna. Pri osebah brez simptomov je občutljivost testa 72-odstotna, pri otrocih 90,9-odstotna, pri simptomatskih otrocih pa 88-odstotna,” je razložila direktorica NLZOH in sklenila, da “testi lahko paciente z visokim virusnim bremenom lovijo enako učinkovito, če kažejo bolezenske znake ali pa ne”.
Preden gredo lahko v uporabo, mora njihovo ustreznost potrditi še Javna agencija RS za zdravila in pripomočke, kar naj bi storila “v čim krajšem možnem času”.