Žrtvam zapiramo usta
Pri preprečevanju nasilja nad ženskami je Slovenija v zadnjem letu naredila korak nazaj, so ob včerajšnjem svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami opozorile predstavnice organizacij, ki se posvečajo tej problematiki. Poleg slabšega pravnega okvira in nemarne obravnave žrtev svoje prispeva še gospodarska negotovost, zaradi katere žrtve še težje zapustijo nasilni odnos.
LJUBLJANA >Ženske, ki se po pomoč obračajo na nevladne organizacije, govorijo o vse slabši praksi dela na policiji, centrih za socialno delo in sodiščih, opozarjajo nevladniki. Pristojne institucije, ki bi morale pomagati, pogosto ne prepoznajo nasilja in so do prijaviteljic žaljive. Lani sprejeta novela kazenskega zakonika ženskam, ki so žrtve nasilja, še zmanjšuje možnosti, da bi se postavile zase.
Vsaka četrta ženska v Sloveniji je od svojega 15. leta dalje doživela fizično nasilje. Vsaka druga ženska je v zadnjih 12 mesecih doživela psihično nasilje. Povprečna zloraba ženske v intimnem odnosu traja od 5,2 do 7,3 leta. 85 odstotkov obravnavanih primerov nasilja v partnerskem odnosu je dalj časa trajajočih. 79 odstotkov zlorab ne bomo nikoli odkrili, če bomo kot nasilje obravnavali le na telesu vidne poškodbe.
Kazenski zakonik je žrtvam zaprl usta
V kazenskem zakoniku se je namreč spremenila določba o grožnjah. Policija tako v primerih, ko žrtev prijavi, da ji partner grozi, ne prevzame več pregona, pač pa žrtev napoti na zasebno tožbo, kar pomeni, da mora žrtev najeti odvetnike in postopek vzeti svoje roke. “S to novo določbo kazenskega zakonika smo mnogim žrtvam zaprli usta, da bi olajšali delo tožilstvom po Sloveniji,” opozarja Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo. “Če bi žrtve lahko same rešile svojo situacijo, bi jo že rešile,” pravi in opozarja, da lahko neprimeren odziv pristojnih organov žrtve spet pripravi do tega, da si ne bodo več upale iskati pomoč.
Poleg pravnih stranpoti in neprimerne obravnave žrtev pa so ženske v zadnjem času tudi pod pritiskom ekonomske krize. “Ugotavljamo, da se ženske zaradi različnih ekonomskih pritiskov in zakonov, ki jih potiskajo na stran, ne odločajo za odhod iz nasilnega odnosa,” pravi Suzi Kvas iz Socialne zbornice. Ženske se dandanes težko zaposlijo, težko si privoščijo svoje stanovanje, tiste, ki so žrtve nasilja, pa tudi nimajo socialne mreže, podpore staršev in sorodnikov. Posledično nimajo komu zaupati v varstvo svojih otrok, to pa spet vpliva na njihovo zaposlitev.
Čim prej ratificirati konvencijo
Vsaj nekaj k osveščanju o tej problematiki naj bi prispevalo 16 dni različnih akcij, ki bodo po vsej Sloveniji. Dogodki so se začeli vrstiti včeraj, ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ko so nevladne organizacije začele zbirati podpise pod konvencijo Sveta Evrope proti nasilju nad ženskami.
V civilno družbenih organizacijah, ki se posvečajo pomoči žrtvam nasilja, pojasnjujejo, da denarja za delovanje varnih hiš in podobnih programov nikoli ne zbirajo od vrat do vrat. Državljani naj torej ne nasedajo ljudem, ki na takšen način zbirajo prostovoljne prispevke.
“Istanbulska konvencija Sveta Evrope je v stroki priznana kot zlasti standard na področju zaščite žensk; pa ne le žensk, temveč tudi otrok, moških in starejših oseb, ki so žrtve nasilja v družini,” je začetek pritiskov na vlado, naj končno ratificira ta dokument, včeraj utemeljila direktorica Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad.
Prva, ki je včeraj s podpisom podprla konvencijo proti nasilju nad ženskami, je bila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki obeta, da bi vlada ta dokument lahko ratificirala prihodnje leto. Na njenem ministrstvu so konvenciji vsekakor naklonjeni, usklajevanja pa zdaj potekajo še znotraj vlade. Za zdaj so pregledali, katere zakone bi bilo treba spremeniti, ko bo konvencija stopila v veljavo.
Glede sprememb kazenskega zakonika, ki po novem ne omogoča več, da bi bila že grožnja podlaga za pregon, pa se lahko Kopač Mrakova le strinja, da to ni prava rešitev. Vse, kar lahko naredi, pa je, da s svojim mnenjem vpliva na pristojnega ministra za notranje zadeve.
JANA KREBELJ