ZSSS nasprotuje novi pokojninski reformi

LJUBLJANA > Pokojninska reforma daje rezultate, zaradi česar v ZSSS ne vidijo potrebe po novem zaostrovanju na tem področju. “Že sedanja reforma je zelo poslabšala položaj bodočih upokojencev. Prav tako se pokojnine niso usklajevale že nekaj let, vedno več imamo revnih upokojencev,” je poudarila.

Glede priporočil o minimalni plači v sindikatu ne pristajajo, da bi se na račun minimalne plače povečevalo konkurenčnost, saj to ne more pomeniti drugega kot njeno zniževanje, je dejala. “Minimalna plača že zdaj ne omogoča dostojnega življenja delavcu, saj s 604 evri neto ni mogoče preživeti,” je pojasnila in dodala, da je hkrati problematična definicija minimalne plače.

“Pričakovali bi, da si bo vlada prizadevala za izboljšanje materialnega položaja zaposlenih, dejansko pa že 15 let sistematično deluje na tem, da bi znižali plače, namesto da bi se trudili krepiti domače potrošnjo in povpraševanje ter s tem prispevati h gospodarski rasti,” je poudarila.

Vlada nadaljuje trend pritiska na plače, na varčevanje, hkrati pa se čudi, da minimalna plača predstavlja tak velik delež v povprečni plači, je dejala Pojetova.

Povprečna plača je po njenih pojasnilih prenizka, 50 odstotkov vseh zaposlenih prejema manj kot 893 evrov neto. “Imamo ogromno revnih zaposlenih, povečuje se tudi število ljudi pod pragom tveganja revščine. Teh je bilo v letu 2013 že 291.000 oziroma 68.000 več kot v letu 2009,” je orisala stanje.

“Delavci so krizo že plačali, tako v zasebnem kot javnem sektorju. V zasebnem sektorju z odpuščanjem, v javnem pa z zniževanjem plač,” je ocenila in dodala, da vlada kratkoročne varčevalne ukrepe spreminja v dolgoročne, s čimer pa da ne služi ljudstvu, ampak želi biti všečna Bruslju.

V ZSSS se sicer z določenimi priporočili Bruslja strinjajo, kot na primer, da je potrebna reforma sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe. Tudi predlagajo, da se vzpostavi demografski sklad, ki naj se financira 10 odstotkov iz naslova kupnin od privatizacije, hkrati naj se v sklad nameni del novega nepremičninskega davka, je še dejala Pojetova.

Slovenija je danes iz Bruslja dobila štiri priporočila za proračunsko in reformno ukrepanje v tem in prihodnjem letu, ki pa vključujejo številna sporočila.

Evropska komisija izpostavlja izzive na sedmih področjih: javne finance, zdravstvo, bančni sistem in dostop do financiranja, trg dela, plačna ureditev, pokojninski sitem ter posodobitev uprave in pravna država.

Slovenijo poziva k sprejetju zakona o fiskalnem pravilu in spremembah zakona o javnih financah, k nadaljevanju dolgoročne reforme pokojninskega sistema ter k reformi sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe.

Poziva tudi k pregledu mehanizma za določanje minimalne plače, zlasti vloge nadomestil, k zmanjšanju obsega slabih posojil v bankah in nadaljnjemu prestrukturiranju podjetij.

STA