Zver: Moja kandidatura ne izhaja iz preteklosti, ampak iz pomena prihodnosti

ORMOŽ> Kot pravi Milan Zver, je ponosen na to, da je njegova kandidatura skupna kandidatura SDS in NSi, vendar je sam ne razume strankarsko.

Dejal je, da je preteklost tista, ki nas določa, vendar je treba poudariti tisto, kar nas povezuje. Kot predsedniški kandidat Zver ocenjuje, da Slovenija mora biti prijazna država, v kateri bi bili vsi državljani prvorazredni.

Za EU, ki ne bo ječa narodov

V svojem nagovoru je opozoril, da je danes veliko pogrebnikov, ki želijo pokopati evro in EU. Meni, da se moramo zavzemati za takšno EU, ki ne bo ječa narodov, temveč takšna organizacija, v kateri bi se vsaka članica uveljavila kot zrela članica.

Ob robu tabora se je Zver odzval na sobotno izjavo predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, da bo v zvezi s predsedniškimi kandidati “uporabil stavek Igorja Lukšiča, ki je med kandidaturo za predsednika stranke dejal, da je glas za Boruta Pahorja glas za Janeza Janšo”.

Zver meni, da gre za dokaj neprijetno strateško igro, ki pomeni poriniti Pahorja na desno in s tem njemu odvzeti kisik oziroma politični prostor. “Ampak jaz sem prepričan, da jim ta igra ne bo uspela. Slovensko volilno telo je že tako izobraženo, usposobljeno, ima določene izkušnje, da na tako velike 'štose' ne bo nasedlo,” je še dejal Zver.

Predsednica NSi Ljudmila Novak pa je povedala, da so Zvera podprli, ker ocenjujejo, da je dober kandidat, zelo širok človek z evropskimi izkušnjami in miroljuben. Prepričana je, da bo Zver imel dober, enak odnos do vseh državljanov.

NSi ne bo podprla spremembe ustave na področju referendumske zakonodaje

“Zavedamo se, da je v Sloveniji možno z referendumi preprečiti nujne spremembe zakonodaje. Zato podpiramo zaostrovanje pogojev za razpis referenduma, nasprotujemo pa uvedbi kvoruma,” je povedala predsednica stranke Ljudmila Novak.

Dejala je, da bi bil po sedanjem dogovoru parlamentarnih strank referendum veljaven, če bi se ga udeležilo 35 odstotkov volivcev. V NSi pa nasprotujejo kvorumu, saj menijo, da se s tem omalovažujejo vsi tisti volivci, ki se redno udeležujejo volitev in referendumov.

“Potuho pa dajemo tistim, ki ostanejo doma in ne opravijo svoje državljanske dolžnosti. S kvorumom ne spodbujamo aktivnega državljanstva, zmagovala pa bo pasivnost. Tudi zapis v člen ustave, da na referendumu ni mogoče odločati o človekovih pravicah, je vprašljiv. Varovanje človekovih pravic je že zapisano v ustavo,” pravi Novakova.

Po njenih besedah poljudno sklicevanje na človekove pravice nam lahko znova navrže zakon v stilu družinskega zakonika, pri katerem so se nekateri prav tako sklicevali na nedefinirane človekove pravice.

STA