Zvestoba, ki ima omejeni rok trajanja
Poslancem, ki so pred volitvami zamenjali politično barvo, se je včeraj pridružila še Melita Župevc (SD), ki odhaja k Zoranu Jankoviću. Politiki, na katere letijo opazke, da stranke menjujejo kot spodnjice, pravijo, da gre za načela in ne za obračanje po vetru.
LJUBLJANA> “Ob vzponu prihajajo, ob zatonu odhajajo. Mislim, da je to v slovenski politiki nekaj normalnega,” prestope poslancev SD v druge stranke, zlasti stranko Zorana Jankovića, komentira vodja poslanske skupine Dušan Kumer.
Zvestoba do krize
Pred tremi leti, ko je stranki SD kazalo dobro, se je dogajalo prav nasprotno: novi obrazi so se kar lepili nanjo. “Saj to se dogaja v vseh strankah,” pravi Kumer in dodaja: “Zaradi teh odhodov, ki so se zgodili, ni neke panike v stranki.”
Med aktualnimi prebežniki so tri poslanke iz SD. Renata Brunskole se je na stran Zorana Jankovića postavila že pred ustanovitvijo njegove stranke. Včeraj po telefonu ni bila dosegljiva. Pred dnevi je odhod iz SD oznanila Janja Klasinc. Ni še znano, ali in za koga bo nastopila na volitvah, dodatnim pojasnilom za naš časopis pa se je izognila. Včeraj je svojo kandidaturo na Jankovićevi listi napovedala še Melita Župevc.
Iz Desusa je k Jankoviću pobegnil Matjaž Zanoškar, v taboru ljubljanskega župana pa se je znašel tudi Alojz Posedel, nepovezani poslanec, ki je donedavnega v parlamentu zastopal barve Zaresa.
“Poslanke in poslanci imajo svojo svobodno voljo, po kateri se morajo odločati,” so nam o tem, kaj menijo o poslancih, ki prestopajo k njim, sporočili iz Jankovićeve stranke. Imena vseh poslancev, ki bodo kandidirali za njihovo stranko, bodo razkrili ob uradni vložitvi kandidature.
Iz stranke v stranko
Do teh prestopov prihaja tik pred volitvami, a so se, zlasti zaradi razhajanj v strankah, dogajali v vseh mandatih. Tudi imen, ki na enih volitvah nastopijo za eno, na drugih pa za drugo stranko, med znanimi politiki ne manjka.
Vili Trofenik, denimo, je ta mandat zaključil kot nepovezani poslanec, saj je zapustil stranko Zares. Pred tem je bil poslanec LDS, še prej pa dva mandata poslanec SLS. Na ugibanja, da gre zdaj tudi on k Jankoviću, odgovarja, da s to stranko nima nobenih stikov in da najverjetneje tudi za nobeno drugo stranko tokrat ne bo kandidiral. V “preseljevanju” poslancev sicer ne vidi nič spornega: “Ljudje se selijo ali pa se uprejo zaradi različnih motivov. Vendar se mi to zdi čisto normalno, zlasti ko gre za medsebojne dogovore, pa ti niso spoštovani.” Z njegovimi selitvami je že bilo tako. Kandidiral je tam, kjer so imeli posluh za njegov program, ki je bil vedno vezan tudi na njegovo lokalno okolje. “Če se na koncu pokaže, da so program podprli s figo v žepu, ti ne ostane drugo, kot da zapustiš stranko,” meni Trofenik.
Svojo resnico o menjavi treh (ZLSD, LDS, Zares) in oziranju za četrto, to je Listo Zorana Jankovića, ima tudi Cveta Zalokar Oražem. Pogovori o tem, ali bo kandidirala za Jankovića, še tečejo, trenutno pa naj bi se Zalokar Oražmova bolj nagibala k temu, da ne bo kandidirala. O lojalnosti do strank pa pravi, da mora biti človek zvest sam sebi. Ko pridejo osebna načela v konflikt s tistim, kar se dogaja v stranki, se lahko odločiš tudi, da jo boš zapustil. Razlogi za odhod so različni, pravi Zalokar Oražmova, ki kaže na razliko med tistimi, ki stranko zapustijo tik pred volitvami, in onimi, ki to naredijo že prej: “Jaz sem stranko zapustila že krepko prej in ostala zato tudi brez službe.”
Pavliha: “Moj primer je drugačen”
Da vsi prestopniki ne sodijo v isti koš, meni tudi Marko Pavliha, ki se ga spomnimo iz stranke LDS; ob njenem razpadanju je prešel med poslance SD, vendar ne kot član stranke. V začetku iztekajočega mandata je aktivno delo v politiki opustil, zdaj pa se je spet aktiviral kot član Državljanske liste Gregorja Viranta.
Nekateri prestopi so načelne narave in izhajajo iz potrebe posameznika, da ostane zvest sam sebi, drugi pa so zaradi karierističnih razlogov, meni Pavliha, ki je zase prepričan, da sodi v prvo skupino “prestopnikov”. Njegova vrnitev v politiko, po tistem, ko se je od nje že poslovil in začel pisati članke o tem, da bi bilo v politiki treba preseči delitve, je potekala prek civilne družbe. Ljudje, ki so se zbrali okrog Viranta, so se v stranko povezali le zaradi lažjega nastopa na volitvah, pojasnjuje.
“Moj primer, primer dr. Viranta in še nekateri drugi so popolnoma drugačni od tistih, ko dejansko panično bežijo iz ene v drugo stranko pred volitvami,” je prepričan Pavliha. A tudi tistih, ki danes menjujejo manj priljubljene stranke za tiste, ki jim kaže bolje, ne obsoja kar počez. Dobro bi bilo vedeti za njihove motive. Če nekdo ne more svojih vrednot uresničevati znotraj stranke, je njegov izstop dopusten, tudi če se zgodi mesec pred volitvami, pojasnjuje.
JANA KREBELJ
