Zveza borcev pričakuje zakon o poplačilu vojne škode

LJUBLJANA > V pripravo zakona pa naj vključi koordinacijski odbor, ki bi ga poleg predstavnikov ministrstev sestavljali predstavniki pristojnih organizacij civilne družbe.

ZZB NOB je v pisni pobudi, naslovljeni na Mira Cerarja, spomnil, da je v zadnjem času v javnosti ponovno zelo izpostavljeno vprašanje poplačila materialne vojne škode, povzročene v času okupacije Slovenije med drugo svetovno vojno.

Po njihovem je to vprašanje izpostavljeno povsem upravičeno, saj da je 70 let po osvoboditvi že skrajni čas za poplačilo te škode, kar so druge evropske države že zdavnaj uredile. “To je nedvomno zaveza države ne glede na to, kako so urejeni odnosi z Italijo in Madžarsko in ne glede na izid terjatev do Nemčije,” menijo v zvezi.

Spomnili so tudi, da mineva 20 let od sprejema zakona o žrtvah vojnega nasilja, v katerem je bilo določeno, da bo povračilo gmotne vojne škode urejeno s posebnim zakonom. Kot pravijo, je v zvezi veliko članov, ki jim je bila priznana materialna vojna škoda, pa tudi dedičev umrlih takratnih oškodovancev. Zato gre po njihovem za občutljive interese tisočev oškodovancev iz vseh koncev Slovenije in nesporno dolžnost države, da končno reši ta problem.

Kot piše v pobudi Cerarju, bi omejeni koordinacijski odbor vodila predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič, ZZB NOB pa bi v odboru predstavljal član predsedstva in predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja Jani Alič.

Vprašanje poplačila škode iz druge svetovne vojne je nedavno odprla ZL. Njihova poslanka Violeta Tomić je na Cerarja naslovila vprašanje, kdaj bo vlada začela z aktivnostmi za poplačilo škode in kdaj bo pripravila zakon o poplačilu materialne škode oškodovancev te vojne.

Po Cerarjevih besedah vprašanje odškodnin ni dokončno urejeno. Jasno pa je tudi drugačno stališče Nemčije, po mnenju katere je bilo to vprašanje že rešeno in so bile vse obveznosti Nemčije izpolnjene v času nekdanje Jugoslavije, ko ji je predsedoval Tito, je v odgovoru Tomićevi spomnil Cerar.

Ob tem je premier zanikal očitke Tomićeve, da se Slovenija klanja Nemčiji, saj da prizadevanja za dobro medsebojno sodelovanje ne pomenijo klanjanja. Kot pravi, Slovenija tega dolga ni odpisala, dejstvo pa je, da moramo imeti za učinkovito uveljavitev dolga ugoden trenutek, okoliščine in sredstva.

Grška vlada pa je ravno v teh dneh izračunala, da Nemčija iz naslova vojaških reparacij iz druge svetovne vojne Atenam dolguje skoraj 279 milijard evrov.

STA