Zveza društev pedagoških delavcev ne bo več sodelovala na posvetih o šolski reformi

LJUBLJANA > Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino skladno z napovedmi o celoviti reformi vzgoje in izobraževanja organizira strokovne posvete, na katerih udeleženci tedensko obravnavajo ključna vprašanja šolstva, soočajo različne strokovne poglede in oblikujejo predloge rešitev. Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, ki je kot strokovno združenje vabljena nanje, se je vabilu na prvi posvet odzvala. Program posvetov po njihovih navedbah sicer izpostavlja aktualna sistemska in operativna vprašanja šolskega prostora. O številnih med njimi obstajajo verodostojni raziskovalni rezultati, ki bi jih veljalo upoštevati, menijo. Glede na to je pomembna ustrezna priprava posveta, zlasti empiričnih in primerjalnih podatkov ter strokovnih argumentov, na podlagi katerih bi sploh lahko potekala strokovno utemeljena diskusija o predlogih rešitev, so opomnili. Premišljena bi morala biti tudi metodologija vodenja, predvsem pa povzemanja in sintetiziranja razprav. "Da bi ustvarili vsaj videz nepristranskosti, bi moral organizator vodenje razprav in njihovo povzemanje ter sintetiziranje predlogov prepustiti neodvisnim osebam oz. institucijam," je zapisala predsednica zveze Danijela Makovec Radovan.

"Gre za politično pristransko presojo virov za pridobivanje informacij"

V zvezi na podlagi sodelovanja na prvem posvetu ocenjujejo, da ti pogoji zaenkrat niso zagotovljeni. Ministrstvo namreč samo določa, katera strokovna združenja se bodo lahko udeleževala razprav, iz česar sledi, da gre za politično pristransko presojo virov za pridobivanje informacij, na katerih naj bi vzpostavljali ključne elemente reforme, so kritični. Pogoj za zagotavljanje objektivnih informacij so po njihovem opozorilu jasni kriteriji, po katerih se zagotavlja celovita zastopanost relevantnih sogovornikov, ki lahko svoje strokovne argumente vsebinsko predstavijo in jih v razpravah soočajo. Način vodenja posvetov, kjer ministrstvo samo določa načrt, vsebino in postopke, zbuja resne dvome o zagotavljanju objektivnosti samega procesa. Poleg tega ugotavljajo, da je čas za pripravo strokovnih argumentov zelo kratek, saj vabila na posvete prihajajo nekaj dni pred samim dogodkom. Nenazadnje v zvezi opominjajo, da naj bi bili zaključki posvetov pomembna podlaga za oblikovanje rešitev celovite reforme. A čeprav omizja ob zaključku srečanja predstavijo svoje ugotovitve, po njihovih besedah "ostaja nejasno, katere ugotovitve in po kakšnem ključu bodo upoštevane, katere pa ne". "Nastaja vtis, da gre pri strokovnih posvetih za navidezno participacijo, znotraj katere obstaja možnost, da se razprave strokovnih združenj manipulativno uporabi za legitimacijo že vnaprej predvidenih rešitev," je Makovec Radovan sklenila dopis.