“Želim spet uživati v skokih”

PONIKVE NA TOLMINSKEM > Vrhunski šport z uspehi ponudi veliko razlogov za zadovoljstvo.

Ko pa ne gre po željah, so slabši rezultati od lastnih pričakovanj lahko razlog za notranje bitke, ki jih je težko dobiti. Jaka Hvala je izkusil obe plati medalje. Smučarski skoki ne slovijo zaman kot ena najbolj nepredvidljivih disciplin, v katerih se razmerja moči lahko hitro spremenijo in to ne le zavoljo muhastih vremenskih razmer.

Hvala se je lani dotaknil zvezd z nizom odličnih uvrstitev, ki jih je zaokrožil z za Primorsko zgodovinsko zmago v Klingenthalu. Že čez tri dni pa je na letalnici v Oberstdorfu padel v rezultatsko krizo, iz katere je iskal izhod v zaključku pretekle sezone in v dobršnem delu letošnje. Tekme niso prinesle občutnega premika na bolje. Nihanj je bilo precej, želeno stanovitnost pa si je 20-letni Hvala poskušal povrniti na treningu v Planici, ki ga je opravil, medtem ko so njegovi reprezentančni kolegi nizali vrhunske uvrstitve v japonskem Saporu. Zadnji januarski vikend smo ga tudi obiskali na domačih Ponikvah. Pravi, da so s strokovnim štabom sprejeli pravilno odločitev, glavni vzrok težav pa naj bi bil odpravljen. Vrnitev v karavano svetovnega pokala v nemškem Willingenu sicer še ni prinesla rezultatskega premika na bolje.

“Že na oko se je videlo, da imam težave v zraku, ki so se izrazile v kriljenju z rokama. To so bile posledice, vzrok pa je bil drugje - na mizi. Odskok ni bil simetričen, ključna težava pa je bil počep. Na treningih smo največ pozornosti posvetili prav obema bistvenima prvinama, počepu in odskoku, okoli katerih se praktično vse vrti in gradi v skokih. Ostalo so finese, ki jih je moč sproti popravljati. Po treningih v Planici so me spremljali precej boljši občutki v zraku. Skoki še niso tisti, ki bi si jih sam želel, a so se vsaj izrazili v spodobni dolžini in kar je najpomembnejše: bili so konstantni. Daljave so se gibale v razponu petih metrov.”

> Prav stanovitnost vas je krasila v izjemno uspešnem prvem delu pretekle sezone. Kje se je izgubila?

“Morda bo za koga presenetljivo, a težave so se pojavile že na zmagoviti tekmi v Klingenthalu. Na manjši napravi sem jih še uspešno kompenziral, na letalnici v Oberstdorfu pa so že prinesle bistveno krajše skoke oziroma polete. Težko je reči, zakaj se mi je primeril tako občuten rezultatski zdrs, lahko samo domnevam. Lanska sezona je bila zame prva, ki sem jo v celoti opravil v članski konkurenci. Stalno menjavanje skakalnic - precej jih nisem poznal - je pustilo posledice. Lahko rečem, da mi je primanjkovalo izkušenj. Letos jih imam in prav te so mi pomagale, da sem se uvrščal med dobitnike točk. S formo, ki sem jo kazal to zimo, bi bil lani finale 30-erice zame nedosegljiv. Ali drugače povedano: letos sem se moral zelo potruditi, da sem se sploh prebil med dobitnike točk.”

> Kako ste se soočili s krizo?

“Težko. Padel sem v začaran krog, iz katerega nisem našel izhoda. V glavi sem kopičil informacije, nasvete. Morda je bilo vsega preveč, tudi razmišljanja. Če je glava preveč polna, je težko sprejeti ustrezno odločitev. To se je vleklo že od poletja. Vmes so sicer bili svetli prebliski, a potem je spet nastopila sivina. Mislim, da je bil trening, ki sem ga v miru opravil v Planici, kar pravi recept za spopadanje s krizo. V zgoščenem tekmovalnem razporedu časa za trening oziroma občutne izboljšave praktično ni. Komaj dobro spoznaš skakalnico, so že na sporedu kvalifikacije, tekma in seveda potovanja.”

> Lani ste sezono odprli odlično. Bi bilo letos kaj drugače, če bi v Klingenthalu dosegli spodbuden rezultat med posamezniki?

“Za nazaj je težko govoriti, pa tudi brezpredmetno. Lani sem precej manj razmišljal, že pred sezono sem bil v formi. Z rezultati se nisem obremenjeval, užival sem v skokih. Letos pa se že vso sezono lovim, posledično tudi uživanja v skokih ni. Po treningih v Planici se počutim bolj zanesljivo. Forma še ni tista vrhunska, ki sem jo pokazal na nekaterih lanskih tekmah, a sem se ji približal.”

> Sicer pa je na splošno letošnja sezona za vse skakalce vetrovno precej razgibana. Kako ste jo doživljali?

“Pri ozkih dresih, ki so jih uvedli pred začetkom pretekle sezone, je vpliv vetra še bolj občuten. Pozna se vsaka sapica. Rahel vzgornik ali rahel veter v hrbet pomeni ogromno razliko, vetrna izravnava pa tega ne more uravnotežiti. Sicer pa je bila lani zima bolj mrzla, veter pa je posledično manj spreminjal smer. Ko si v formi, te spremembe manj občutiš. Sam lahko dobro skačem tudi ob manj ugodnih razmerah, seveda pa si vsak tekmovalec želi vzgornika.”

> Kaj vam pomeni, da ste na seznamu olimpijskih potnikov?

“Predvsem veliko olajšanje in pomiritev. Ko sem izvedel, da sem se uvrstil v ekipo, sem bil zelo vesel. En cilj je dosežen, zdaj se lahko osredotočim na Soči.”

> Kdaj odpotujete v Rusijo?

“V torek, 4. februarja, prva tekma na manjši napravi v skakalnem centru RusSki Gorki pa je na sporedu 9. februarja.”

> Lani ste bili tam s sedmim in enajstim mestom zelo uspešni. Kakšen vtis ste si ustvarili?

“Vse sodobne skakalnice, kamor sodita obe v Sočiju, so si zelo podobne. Manjša je primerljiva s tisto v Planici, na kateri sem treniral v preteklih dneh. Težav s prilagoditvijo torej ne bo, kakor tudi ne s snegom. Decembra 2012, ko smo tam skakali, ga ni bilo praktično nič, temperature pa so se sukale okrog desetih stopinj Celzija. Z vetrom nismo imeli težav. V času olimpijskih iger naj bi bile razmere drugačne. Prireditelji so nam zagotavljali, da prava zima v tiste kraje pride konec januarja oziroma februarja. Sicer pa lani nisem videl veliko razen hotela in skakalnega centra. Okolica je bila eno veliko gradbišče.”

> Kje boste nastanjeni?

“V tisti od treh olimpijskih vasi, ki je kako uro oddaljena od Sočija in se nahaja višje od skakalnega centra. Tekme bodo v večernem terminu, zato je vprašljiva naša prisotnost na otvoritveni slovesnosti. Verjetno bomo imeli trening.”

> Kakšna se vam zdi skakalna konkurenca v olimpijski sezoni?

“Nadvse izenačena. Sploh na začetku sezone so se na najvišji stopnički zmagovalnega odra iz tekme v tekmo menjavali različni posamezniki. Sčasoma se je profilirala peterica, šesterica skakalcev, ki izstopajo. Naslednjih 30, 35 je zelo izenačenih. Že zavoljo najmanjše napake ob nizkih hitrostih v smučini in nizkem zaletnem mestu, ki so značilni za svetovni pokal, lahko ostaneš brez finala.”

> Kdo sodi v ožji krog favoritov?

“Tisti, ki so pri vrhu v svetovnem pokalu: Kamil Stoch, Gregor Schlierenzauer, Anders Bardal, Noriaki Kasai, Simon Ammann in seveda Peter Prevc.”

> Kaj letos odlikuje Prevca?

“Že od prejšnjih olimpijskih iger se je dokaj redno uvrščal okrog desetega mesta, včasih tudi više. V preteklih letih si je nabral potrebne izkušnje. Je miren, osredotočen, glavo ima na pravem mestu in zavzeto trenira. Zato je bilo le vprašanje časa, kdaj bo povezal dele v zmagovito sestavljanko in bo nadgradil nadarjenost.”

> Kakšna so vaša osebna pričakovanja v Sočiju?

“Želim si stanovitnih skokov, v katerih bi užival. Cilj je torej, da bi ponovil vajo s treningov v Planici. V Willingenu sem se sicer nadejal dobrega rezultata, za okrepitev samozavesti, in kot dobro popotnico za Soči, a se žal ni zgodil. Treba je gledati naprej, vse je odvisno od mene. Ključno je, da grem s čisto glavo na zaletišče. Sicer pa ne gojim velikih rezultatskih pričakovanj. Pred vsako tekmo bomo imeli tri skoke za trening, po katerih se bo trener Goran Janus odločil za štiri najboljše. Najprej si moram torej priboriti mesto med četverico, ki bo tekmovala na dveh posamičnih in ekipni tekmi, kjer si vsi po tihem želimo medalje.”

ALEŠ SORTA

Jaka Hvala bo po 30 letih in Juretu Franku prvi primorski tekmovalec na zimskih olimpijskih igrah© Lehtikuva Lehtikuva / Reuters