12 držav v 15 dneh

AJDOVŠČINA > 49-letni Andrej Zaman iz Dobravelj pri Ajdovščini se že vrsto let ukvarja z ultramaratonskim kolesarjenjem - predvsem z breveti in je tudi lastnik slovenskega rekorda z največ prevoženimi kilometri na brevetih v koledarskem letu (12.053).

Letošnjo sezono je zaključil z svojim največjim podvigom doslej - na tretjem brevetu Transcontinental race je v 15 dneh prevozil 12 evropskih držav in skupno 4337 kilometrov s 40.00 metri višinske razlike. Slovenske barve je na tej preizkušnji sicer zastopal še Boris Pupič iz Črnomlja.

Kolesarji so pot začeli v kraju Geraardsbergen na zahodu Belgije in končali v turškem Istanbulu. Posebnosti breveta je Andrej predstavil takole: “Večino trase smo si lahko udeleženci izbrali sami. Tako sem se peljal tudi skozi domače Dobravlje, vendar so štiri kontrolne točke zagotavljale, da je bila proga zelo težka. Predvsem to velja za gorske ceste na Mont Ventoux v Franciji (1912 m), na Assietto (2473 m) v Italiji in gorsko cesto Lovćen (1650 m) v Črni gori. Četrta kontrolna točka je bila v hrvaškem Vukovarju. Ker spremljevalna ekipa ni bila dovoljena, je bilo potrebno natančno načrtovati oskrbo s hrano in pijačo ter opremo in način počitka.”

Kolesarski breveti so netekmovalne preizkušnje, kjer se vozi brez spremstva in tuje pomoči. Dolge so od 200 pa do več tisoč kilometrov. Vožnja poteka po po cestno prometnih predpisih. Skozi vse kontrolne točke - od starta do cilja - je potrebno priti v predpisanem času, ki je dokaj zahteven, zmagovalci pa so vsi, ki jim to uspe. Na večjih razdaljah to pomeni kolesarjenje dan in noč - z minimalnimi počitki, hrano in potrebščine, ki jih je sicer mogoče (bolj ali manj težko) kupovati sproti, pa je potrebno voziti na kolesu.

Na pot čez Evropo se je podalo 175 kolesarjev iz vseh koncev sveta, Zaman pa je dosegel 31. čas. Pot je prevozil v 15 dneh 7 urah in 45 minutah. Na preizkušnji se kolesarji niso borili le s klanci, vremenom in zaspanostjo, s katero je Zaman skušal tu in tam opraviti z dremežem na raznih klopcah in v polodprtih avtobusnih postajališčih. Najtežje dele poti je opisal takole: “Najhuje je bilo v Italiji, Albaniji in Turčiji. Tehnično najtežji del poti je bil 40 kilometrski odsek od Sestriera do Meane di Susa v Italiji. Stara vojaška, makadamska, in deloma blatna cesta je vodila čez osem prelazov. V Bosni sem med padcem poškodoval menjalnik. Ker daleč naokoli ni bilo servisa, sem moral čez strme klance brez najnižjih prenosov. V Albaniji smo se srečevali z napadalnimi pastirskimi in potepuškimi psi ter obupnimi cestami. V Turčiji je bil med vetrom in dežjem glavni cilj preživetje med neštetimi tovornjaki.”

Večino časa kolesarji na takšnih preizkušnjah bijejo boj sami s sabo, z bolečimi mišicami, podplati in s pomanjkanjem tekočine. Odstopi so se kar vrstili. V cilj je prišlo le 75 moških, ena ženska in nekaj parov.

Glede na okoliščine je bil Primorec najprej srečen, da je sploh prišel skozi cilj: “Popolnoma vseeno mi je bilo - tudi če bi bil prišel skozi cilj zadnji. Važno ga je bilo doseči. Moja pot se je srečno končala. Vmes je bilo nešteto dogodivščin, lepih in manj lepih, padcev, kriz, različnih vremenskih pogojev, predvsem pa spoznanje, da je tako dolgo razdaljo možno z samooskrbo prevoziti brez pomoči, pa četudi otovorjen kot mula.”

Kolesar iz Dobravelj ima za novo leto še precej zahtevnejši cilj - kot prvi Slovenec prevoziti brevet Trans Am Bike Race, ki je od zahoda do vzhoda ZDA dolg kar 7200 kilometrov.

IGOR MUŠIČ