16 naslovov za 1,3 milijarde evrov
Odhod enega najbolj vplivnih Italijanov iz Interja je odsev diametralno nasprotnih interesov z novimi indonezijskimi lastniki kluba.
MILANO > Človek z velikimi zobmi, širokim nasmehom, dolgimi lasmi in velikimi okroglimi očali v nogometni svet ni stopil po naključju. Njegov oče, industrialec Angelo Moratti, je bil predsednik Interja v zlatem obdobju 1955-1968, ko so črno-modri dvakrat stopili na evropski vrh. Sinu Massimu je četrto majsko soboto leta 2010 na kultnem stadionu Bernabeu v Madridu uspelo ponoviti očetov dosežek. O njem je sanjal 15 let in ga naposled dosanjal. Vse odtlej pa je šla pot enega največjih italijanskih klubov le še navzdol. Inter je potreboval nov zagon, Moratti pa pred seboj ni imel več prave motivacije, velikega cilja. Klub je v skoraj dveh desetletjih popeljal do šestnajstih lovorik, od tega petih naslovov italijanskega prvaka in najbolj prestižne zmage v ligi prvakov. Lanskega novembra je po dolgotrajnih pogajanjih 70-odstotni delež v delniški družbi FC Internazionale Milano prodal indonezijskemu konzorciju International Sports Capital.
44-letni indonezijski poslovnež ameriške šole Erick Thohir, italijanski mediji ga imenujejo z zelo znano označbo na Slovenskem - tajkun, pa je postal predsednik kluba. Kupnina je znašala nekaj več kot 250 milijonov evrov. Moratti je s svojo družbo Internazionale Holding ostal 30-odstotni lastnik kluba, Thohir pa mu je ponudil mesto podpredsednika.
V tej vlogi je bil Moratti vse do četrtkovega popoldneva, ko je v italijanski javnosti odjeknila novica, da se Massimo skupaj s sinovoma Angelomariom in Giovannijem ter še dvema tesnima zaupnikoma umika iz upravljavskih struktur milanskega kluba. V izjavah je bil kratek: “Gre za trenutek spremembe, nič drugega. Mislim, da je to normalno. Moj čas je minil. Delež v klubu je moj in ga bom obdržal.”
Leta 1962 je njegov oče Angelo ustanovil naftno družbo Saras s sedežem na Sardiniji, ki ima danes več kot enajst milijard letnih prihodkov in več kot 1800 zaposlenih. Obvladuje 15 odstotkov italijanskega naftnega trga. Po očetovi smrti je delež v družbi prešel na Massima, redno bogatenje pa mu je leta 1995 omogočilo, da je Inter vrnil v roke svoje družine. Tedaj je prodajalcu Ernestu Pellegriniju plačal 55 milijard lir. Poln elana je kot 50-letnik odločno pristopil k cilju - vrnitvi Interja na evropski prestol. Prva želja, nakup kontroverznega Francoza Erica Cantonaja, se mu ni uresničila. Tedaj je v klub pripeljal odličnega izvajalca prostih strelov Roberta Carlosa in Javierja Zanettija, ki je v njegovi dobi postal igralska ikona. Za Inter je odigral več kot 700 tekem. Danes je podpredsednik, za katerega pa je po Morattijevem odhodu že slišati, da bi utegnil iz Interja oditi tudi sam.
Moratti je trenerje menjal pogosto, vse do Roberta Mancinija, v letu 2006 pa ni našel serijskega zmagovalca. Še pred tem sta mu z nakupoma brazilskega golgeterja Ronalda in robustnega Christiana Vierija na tržnici uspela dva rekordna prestopa. V devetnajstih letih je v klub vložil kar 1,3 milijarde evrov, zadnje nakazilo (15 milijonov evrov) pa izpeljal letošnjega junija.
V magičnem letu 2010 je Inter prišel do trojne krone pod vodstvom karizmatičnega Joseja Mourinha. Za osvojitev lige prvakov je premagal tako Barcelono kot Bayern. Za Morattija je bil življenjski cilj izpolnjen.
Z novim predsednikom Thohirjem sta si diametralno nasprotna. Generacijske, kulturne, jezikovne ter idejne razlike so postale dokončno nepremostljive. Moratti je najverjetneje odšel zaradi spora o odstavitvi trenerja, saj je že večkrat nakazal, da sedanji strateg Walter Mazzari ne uživa njegovega zaupanja. Po drugi strani pa je Thohir pred kratkim napovedal revizijo poslovanja kluba v preteklosti, kar je naftnega mogotca zelo razburilo. Indonezijcu je med drugim očital, da v klub ne vlaga lastnega denarja, temveč ga zgolj posoja. Za zadnje posojilo (22 milijonov evrov) pa naj bi si zagotovil celo osemodstotne letne obresti. Zgodba je nekako znana tudi primorskemu, slovenskemu športnemu prostoru. Tajkun Thohir je sedaj ostal sam, brez podpore nekoga, ki je nogometni posel poznal do potankosti. Tako javnost kot navijači že nestrpno pričakujejo prve poteze, ki bodo odvisne pretežno od rezultatov moštva.
PETER MARAŽ
