23. svetovno prvenstvo v rokometu: Baliću so se odrekli
Svetovno prvenstvo v rokometu (SP), ki se bo v Španiji začelo danes, bo že 23. po vrsti. Ker bo na njem nastopila tudi Slovenija, bo tudi za nas imelo poseben čar.
KOPER> Čeprav so nekateri zaradi gospodarske krize, ki je bila na Pirenejskem polotoku še toliko bolj uničujoča, dvomili v uspešnost organizacije španske rokometne zveze, je mednarodna rokometna zveza (IHF) odločna zavrnila vsakršna natolcevanja, da naj bi Španci zašli v organizacijske in finančne težave. Za rokometno svetovno prvenstvo je vse pripravljeno, a bo tudi držalo, da Španija v infrastrukturnem vidiku od njega ne bo imela prav veliko. Dvorane so bile že zgrajene, logistična infrastruktura prav tako, omenjeno varčevanje zaradi krize na vseh koncih in krajih pa je oklestilo velikopotezne načrte. Vseeno pa ne gre dvomiti, da Španci ne bodo dobro organizirali prvenstva, nekaj pomislekov se poraja le glede odzivnosti gledalcev. Da bo ob tekmah domače reprezentance dvorana razprodana, je jasno, v drugih dvoranah, tudi v Zaragozi, kjer bo igrala Slovenija, pa bo to teže doseči.
Med 16 sodniškimi pari sta med udeleženci SP tudi Peter Ljubič in Nenad Krstić. Kozinski sodniški par, ki je sodil tudi finale moškega rokometnega turnirja olimpijskih iger v Londonu, tako še enkrat potrjuje, da sodi med najboljše na svetu.
SP bo potekalo v šestih mestih. Predtekmovalni sistem je ustaljen in ni doživel sprememb glede na zadnja prvenstva. Iz šestčlanskih skupin se v osmino finala uvrstijo po štiri najboljše ekipe in nato igrajo na izpadanje do naslova svetovnega prvaka. Seveda uvrstitev v skupini vpliva na jakost tekmeca v nadaljevanju, saj se bodo prvouvrščeni pomerili s četrtouvrščenimi, drugouvrščeni s tretjeuvrščenimi ...
V zadnjem obdobju je rokometna igra doživela nekaj vsebinskih sprememb, saj je večji poudarek na hitrosti in visokem ritmu, kljub temu pa se razmerje moči ni bistveno spremenilo. Strokovnjaki med favorite štejejo aktualne olimpijske prvake Francoze, ki pa delujejo že nekoliko utrujeno, Dance s trenutno najbolj vročim rokometašem na svetu Mikkelom Hanssnom, in gostitelje, ki so v zadnjih letih vse podredili SP-ju na svojih tleh. Za njimi so Hrvati, ki se na vseh velikih tekmovanjih uvrščajo v prvo peterico. Njihov selektor Slavko Goluža se je presenetljivo odpovedal prvi violini kockastih Ivanu Baliću, kar je pri sosedih vzbudilo val polemik. Delnice rastejo Madžarom, saj so ponovno pridobili Laszla Nagyja, v zatonu naj bi bili Poljaki in Rusi. Nato pa že pridejo druge kakovostne reprezentance, med katere štejemo tudi slovensko. Na SP se je uvrstilo kar pet reprezentanc z območja nekdanje SFRJ. Nova značilnost je tudi razširjen svetovni vrh, saj se neevropske ekipe bližajo evropskim, ki pa so še vedno gospodar rokometnih igrišč.
Prislovično lažjih tekem z reprezentancami iz drugih celin ni več, saj so predvsem ekipe iz severne Afrike in Latinske Amerike nekajkrat že presenetile favorite.
Kar nekaj reprezentanc se je po olimpijskih igrah odločilo vsaj za delno prenovo, zato se lahko na površje (beri: v polfinale) prebije tudi katera od ekip, ki ne kotira najvišje. Pokalni sistem na izpadanje to omogoča, saj že en slab večer lahko pomeni, da so vse prejšnje zmage in odlične predstave izbrisane ter pozabljene.
DENIS SABADIN