51 let improvizacij
Po koncu 48. Zlate lisice si mariborski in kranjskogorski specialisti za športni del priprave tekem svetovnega pokala zaslužijo vse pohvale, žal pa opremljenost podkorenskega prizorišča, kjer bo marca že 51. pokal Vitranc, caplja za časom.
KRANJSKA GORA> Slovenski postaji svetovnega pokala v alpskem smučanju, Kranjska Gora in Maribor, imata še vedno visok ugled. V izjavah po Zlati lisici, ki se je morala zaradi odjuge iz Maribora seliti v Kranjsko Goro, so najboljše smučarke hvalile izjemno pripravo proge. Na teh visokih ocenah in dolgoletni tradiciji bi moralo slovensko smučanje in turistično gospodarstvo skupaj z občinami na prizoriščih, bolje graditi. Pri tem bi morala svoje dodati še država.
Paranje živcev časopisnih novinarjev je povzročila pomanjkljivo organizirana tiskovna služba v ciljni areni, ki ni poskrbela, da bi se po lepo označenih in ograjenih conah najbolj zanimivi tekmovalci urejeno in po razumni časovnici pomikali od televizijskih in radijskih delovnih mest proti časopisnim in nato proti službenemu izhodu. Časopisni novinarji so si morali po dolgem čakanju dostop do najbolj zanimivih junakinj izboriti šele s posredovanjem predsednika DŠNS Jožeta Zidarja.
48. Zlato lisico si je kljub drastičnemu padcu kakovosti slovenskega smučanja (svetovno prepoznavna je le še Tina Maze) vendarle samo v nedeljo po uradnih podatkih ogledalo 8000 ljudi, med katerimi je bilo veliko Italijanov in Avstrijcev. Tujci bodo skupaj z več kot 200 medijskimi delavci z vseh koncev Evrope širili dobre glasove, pa tudi kakšnega slabega.
Po več kot polstoletni uporabi se spodnji del podkorenskega smučarskega poligona ni kaj dosti posodobil, čeprav bi se glede na dogajanje pri konkurenci moral.
Po tem, ko so žičničarji z ureditvijo prog, zasneževanjem in sodobno štirisedežnico na Vitrancu naredili svoje, so na vrsti odgovorni v dolini. Do poligona še vedno vodi enako ozka cesta. Njena razširitev z ureditvijo obračališča za avtobuse in umik območja za začasne servisne objekte ter službena vozila na posebno ploščad (sedaj se vse to gnete kar ob sicer pohvalno krožni, a preobremenjeni cesti) bi zelo skrajšal zastoje in bistveno zmanjšal potrebo po pešačenju z okoliških parkirišč.
Čas bi že bil, da bi spodnji del arene dobil stalen prenočitveno-gostinsko-tehnični objekt po vzoru tekaškega centra na Pokljuki, kjer bi imele tako tekmovalne in medijske ekipe kot prireditelji spodobno tehnično bazo - vključno s tiskovnim središčem. Novinarji in fotografi so zaradi pomanjkljivosti prizorišča minuli konec tedna izgubili veliko časa za čakanje na prevoz v tri kilometre oddaljeno tiskovno središče. Vozila prireditelja so bila pač vklenjena v splošen prometni zastoj. Do marčevskega moškega 51. pokala Vitranc bi kazalo ob ciljni areni urediti tehnično opremljeno tiskovno središče vsaj v šotoru.
IGOR MUŠIČ
