98 let olimpizma tudi na snegu
Prve olimpijske igre sploh so bile v grški Olimpiji leta 776 pred našim štetjem. Več kot tisoč let so nato na vsake štiri leta pripravljali podoben dogodek, v času katerega so povsod po stari Grčiji prekinili vojskovanja. Prvim igram moderne dobe leta 1896 so šele 28 let pozneje sledili tudi prvi olimpijski boji v zimskih športih.
PEKING > Prve igre moderne dobe so bile leta 1896 po zaslugi francoskega barona Pierra de Coubertina prav v domovini njenega izvora - Grčiji. V zimskih športih so se tekmovalci prvič pomerili 28 let pozneje. Prve zimske olimpijske igre so bile leta 1924 v francoskem Chamonixu. Na njih je sodelovalo 258 športnikov iz 16 držav, ki so se pomerili v 13 športnih tekmah. Šele leto pozneje je Mednarodni olimpijski komite (Mok) tudi uradno priznal te zimske igre. Leta 1928 so jih izpeljali v švicarskem St. Moritzu, vse odtlej pa do Albertvilla 1992 so jih organizirali vsaka štiri leta v istem letu kot poletne igre, z Lillehammerjem leta 1994 pa se je to spremenilo.
Zaradi vojne dvakrat brez iger
Leta 1932 so v Lake Placidu izpeljali prve zimske igre na ozemlju Združenih držav Amerike, štiri leta pozneje pa so bile igre v nemškem Garmisch-Partenkirchnu. Prav ta država je poskrbela, da naslednjih dveh iger leta 1940 in 1944 zaradi druge svetovne vojne ni bilo, prve povojne igre pa so bile leta 1948 spet v St. Moritzu. Tam je sodelovalo 713 športnikov in zastopalo 28 držav.
Leta 1952 so bile olimpijske igre v norveškem Oslu, kjer je legendarni norveški alpski smučar Stein Eriksen osvojil zlato in srebrno medaljo, kot zanimivost pa velja omeniti, da se je smučar pozneje preselil v zvezno državo Utah, ki je gostila igre leta 2002. Leto 1956 je bilo prelomno za Sovjetsko zvezo, ki je v italijanski Cortini d'Ampezzo sodelovala sploh prvič in že v krstnem nastopu pobrala največ medalj, tudi prestižno hokejsko zlato.
Prvič s televizijo
Igre v ameriškem Squaw Valleyju leta 1960 so bile prelomne za vso svetovno športno javnost, saj so tekmovanja prvič v zgodovini potekala pred televizijskimi kamerami, uvodno slovesnost pa je režiral slavni Walt Disney. Na igrah so sodelovali športniki iz 30 držav, prvič pa so se na njih pomerili biatlonci in hitrostne drsalke. Leta 1964 so bile igre v avstrijskem Innsbrucku, štiri leta pozneje pa v francoskem Grenoblu.
Prve olimpijske igre na azijskih tleh so leta 1972 izpeljali v japonskem Sapporu, leta 1976 pa so bile igre še drugič v dvanajstih letih v Innsbrucku. Naslednje so bile spet v Lake Placidu, Američani pa so kot ponavadi znova poskrbeli za popolno novost. Smučarji so se namreč prvič pomerili na umetnem snegu.
Nepozabni Jure Franko
Nekdanja skupna domovina Jugoslavija je leta 1984 v Sarajevu prvič gostila tako veliko tekmovanje. Uspešno je bilo tudi za Slovence, ki so s srebrno medaljo Solkanca Jureta Franka v veleslalomu lahko sploh prvič veselili odličja na zimskih olimpijskih igrah.
Kanada je igre prvič gostila leta 1988 v Calgaryju, ki so po uspehih slovenskih smučarskih skakalcev in alpske smučarke Mateje Svet še vedno ene najuspešnejših za slovenske športnike. Štiri leta pozneje pa so bile igre v francoskem Albertvillu, ki je zaznamoval tudi zgodovino slovenskega športa, saj so tam slovenski športniki, čeprav brez odličja, nastopili prvič kot predstavniki samostojne države.
Zaradi odločitve Moka so bile naslednje igre že dve leti pozneje v norveškem Lillehammerju, na njih pa smo se Slovenci spet veselili kar treh bronastih olimpijskih odličij, vseh v alpskem smučanju - po zaslugi Jureta Koširja, Alenke Dovžan in Katje Koren.
Manj srečen za deželo na sončni strani Alp je bil leta 1998 japonski Nagano, saj slovenski športniki v deželi vzhajajočega sonca ob superšampionu Primožu Peterki niso stopili na zmagovalne stopničke. Sreča pa se jim je znova nasmehnila na igrah v ameriškem Salt Lake Cityju 2002, ko so skakalci Primož Peterka, Peter Žonta, Damjan Fras in Robert Kranjec osvojili bronasto medaljo na ekipni tekmi.
Slovenija v Torinu 2006 ni osvojila nobene medalje - najvišje je segla do šestega mesta - in ker odličja očitno osvaja na vsakih drugih olimpijskih igrah, je v Vancouvru znova blestela. Alpska smučarka Tina Maze je bila dvakrat srebrna (v superveleslalomu in veleslalomu), smučarska tekačica Petra Majdič pa je bila bronasta v klasičnem sprintu.
V Sočiju osem slovenskih medalj
A zimske igre v Sočiju so na glavo preobrnile teorijo o medaljah na vsakih drugih igrah in prekosile pričakovanja. Leta 2014 so namreč slovenski športniki navdušili in se domov vrnili z najbogatejšim izkupičkom v zgodovini zimskih iger - osvojili so kar osem kolajn. Za dva naslova olimpijske prvakinje je poskrbela Mazejeva, ki je bila zlata v veleslalomu in smuku, po dve kolajni - srebro in bron - sta na igrah osvojila še smučarski skakalec Peter Prevc in deskar na snegu Žan Košir, po enkrat pa sta se na stopničke povzpeli tudi smučarska tekačica Vesna Fabjan in biatlonka Teja Gregorin, obe sta osvojili bronasto odličje.
Že po Sočiju so se v slovenskem taboru zavedali, da bo bero iz Rusije nemogoče ponoviti. Na igre v Južno Korejo 2018 je odpotovala najštevilčnejša slovenska odprava doslej, njen izkupiček pa je bil v okviru pričakovanj: dve kolajni. Srebro je na igrah osvojil biatlonec Jakov Fak, ki je bil drugi na 20 km, predzadnji dan pa je bron dodal še deskar Žan Košir, ki je bil tretji v paralelnem veleslalomu.
