Ajdovec Luka Šalehar nabira znanje v Nemčiji

AJDOVŠČINA> 24-letni Luka Šalehar se je jadralnega letenja z letali deset let učil v domačem Aeroklubu Josip Križaj v Ajdovščini. Želja po hitrejšem napredku je botrovala njegovi odločitvi za študij aeronavtike in vesoljske tehnologije na tehnični univerzi v Münchnu in za nadaljevanje tekmovalne kariere v letalskem klubu Segelfluggruppe Isartal Konigsdorf. Luka je letos pripomogel, da je klub v nemški ligi končal na šestem mestu. V lanskem letu je kot najmlajši Slovenec prejadral 700-kilometrski trikotnik.

Na svetovnem jadralnem prvenstvu mlajših članov v nemškem Musbach-Freudenstadtu je Šalehar tekmoval v standardnem razredu (razpetina kril 15 m, brez zakrilc, vzletna teža do 525 kg, osnovna cena 50.000 evrov) in je med tekmeci iz 21 držav zasedel 26. mesto.

Do vrhunske uvrstitve zaradi smole in denarnih omejitev ni mogel, je povedal po vrnitvi domov: “Zaradi slabega vremena je bilo le šest izmed 13 tekmovalnih dni mogoče leteti in še tedaj smo bili pod vplivom nizkega zračnega pritiska. Ugodna zračna dviganja so bila redka. Celo vrhunski piloti so občasno pristajali izven letališča. Odločale so izkušnje in možnosti ekipnega letenja v močnih reprezentancah, ki so imele na tleh ob trenerju in psihologu tudi lastnega meteorologa. Jaz sem sicer imel konkurenčno letalo Schempp-Hirth Discus 2c, ki pri optimalni hitrosti iz kilometra višine preleti 42 km dolžine, a sem bil za vse čisto sam. Prav kakovost pilotovih odločitev je v konkurenci tehnično precej izenačenih letal glavna stvar.”

V Sloveniji letalska društva nimajo denarja, da bi nudila jadralcem dovolj ur letenja na dobrih letalih. Jadralna letala standardnega razreda, v katerem tekmuje Šalehar, so v slovenskih hangarjih redkost in v glavnem privilegij bogatejših pilotov v zrelih letih. Luka Šalehar se je do primernega števila ur uporabe dobrega letala dokopal šele v Nemčiji. Tako zaradi usmeritve fakultete kot zaradi opremljenosti kluba, štipendije, podpore staršev in prisluženega denarja s priložnostnim delom. Slovenska letalska zveza mu doslej ni povrnila še niti startnine na SP. Skrbi ga, da bo za njim Slovencev na največjih tekmovanjih še manj:

“V Sloveniji letalskega podmladka skorajda ni več. Podpore vseh vrst je premalo. Zadnje mladinsko DP je bilo leta 2007 v Lescah, kjer je tekmovalo le šest pilotov. Težko je zbrati dovolj denarja za vsaj minimalno število ur leta. Če bi ostal v Sloveniji, bi v glavnem le obnavljal pilotsko dovoljenje. V Nemčiji sem imel že v okviru akademskega kluba bistveno lažji dostop do letala, po prestopu v močnejši tekmovalni klub na istem letališču pa so se možnosti za letenje še povečale. Kljub temu je med mano in letošnjim svetovnim prvakom, Nemcem Felipejem Levinom, kar 2500 ur zaostanka v letalskih izkušnjah in to je - ob razliki v številu udeležb na velikih tekmah - tisto, kar loči vrhunske pilote od zasledovalcev na SP.”

V takšnih razmerah se Šalehar, ki sicer ostaja član ajdovskega kluba, vrača v Slovenijo predvsem za obisk domačih in ne zaradi letenja.

IGOR MUŠIČ