“Nogomet mora še naprej ostati javna dobrina”

LIZBONA > Lahko rečemo, da je v preteklih štirih letih nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) še utrdil svoj položaj na čelu Uefe, potem ko se je soočal z izzivi, ki so močno presegali nogometne okvire. Najbrž so 55-letnemu Alekdandru Čeferinu pri tem pomagale tudi trda koža ter pridobljene izkušnje v odvetniškem poklicu, a ravno tako športna vztrajnost ter tudi preskusna doba, ki je bila vezana na prvi mandat, ko je stopil v vendarle velike nogometne čevlje predhodnika Michela Platinija.

Francoskega asa z žogo so odnesle korupcijske prakse, Čeferin pa je prav na preglednem vodenju in doslednem upoštevanju (novih) pravil igre gradil podobo načelnega in verodostojnega vodje, pa ne le med nogometnimi sogovorniki. Na dogodke in spoznanja, ki so se zvrstili med letoma 2019 in 2023, pa le ni mogel biti pripravljen. Pandemija novega koronavirusa je poleg drugih zatresla tudi nogometne temelje.

Dogajanje v Lizboni se je začelo že v torek s sejo izvršnega odbora Uefe. Na njej so izbrali gostitelja za žensko EP 2025. To je Švica.

Praktično prvič po drugi svetovni vojni je žoga v večjem delu stare celine obmirovala za nekaj mesecev. Ko se je znova zavrtela, so tudi največji stadioni samevali. Po uspešnem dogovoru z nogometnimi deležniki so vendarle izpeljali klubsko sezono, v kateri so preložili evropsko prvenstvo, ki je prišlo na vrsto leta 2021, ko je sledila nova točka preloma. Elitni evropski klubi so si omislili elitno klubsko tekmovanje.

Eden glavnih pobudnikov superlige je bil predsednik Juventusa in Čeferinov družinski prijatelj Andrea Agnelli, ki je v merjenju moči povlekel krajšo, pa ne le v evropski nogometni zvezi. Na stran Uefe so stopili navijači, a tudi voditelji najvplivnejših držav na stari celini. Fantomski projekt je pod pritiskom hitro izgubljal podporo, vsaj navidez ga ob Juventusu ohranjata pri življenju le še Real in Barcelona, pri katerih je koronska kriza poglobila razpoke v finančnem modelu. Odločitev evropskega sodišča bo superligo bržkone dokončno zamrznila.

Drugo vprašanje pa je, kdaj bo zamrznjen konflikt v Ukrajini. Ruski napad je pred dobrim letom sprožil tudi ukrepe evropske nogometne družine, ki se je mimogrede uspešno zoperstavila pobudi mednarodne nogometne zveze, da bi svetovna prvenstva prirejali vsaki dve leti. Danes je med drugimi tudi predsednik Fife Gianni Infantino v Lizboni čestital Čeferinu za novi mandat na čelu Uefe, ki je pred novimi izzivi.

“Soočamo se z vse hitrejšo globalizacijo in vsem, kar prinaša: tako koristi kot tveganja. Obenem nikoli ne smemo pozabiti, da je nogomet javna dobrina, ena zadnjih, ki še ni privatizirana,” je ob robu volilnega kongresa povedal prvi mož Uefe, ki je v sezoni 2023/24 predvidela 6,687 milijarde evrov težak proračun. Leto 2024 poleg prenove evropskih pokalov in novega ustroja lige prvakov seveda še prej prinaša tudi evropsko prvenstvo v Nemčiji, kamor odkrito meri tudi Slovenija. Aleksander Čeferin kot prvi mož NZS ni dočakal, da bi se članska reprezentanca prebila na veliko tekmovanje. Morda pa jo bo kot predsednik Uefe pospremil na naslednjem prvenstvu stare celine.