Aleksej Nikolić: “Imel sem veliko odgovornost, ampak - samo igral sem”

POSTOJNA > 22-letni organizator igre Aleksej Nikolić je bil med tistimi srečneži, ki so lahko po vrnitvi z eurobasketa počivali nekaj dni. Konec prejšnjega tedna se je že pridružil soigralcem Brose Basketa na turnirju v Zadru.

> Ste uspeli sešteti vse čestitke, podpise in selfije ki ste jih razdali? Ste si odpočili?

“Ojoj, ne, nemogoče je to sešteti. Če bi bil jaz v koži navijačev, bi počel isto. Dva dneva sem počival, kar je skoraj luksuz. Pa še lahko sem se normalno najedel.”

“ Vesel sem bil, da sem bil na igrišču v največji tekmi v karieri, smejalo se mi je. Imel sem veliko odgovornost, ampak - samo igral sem.”

> Ko ste se zbrali na pripravah, ste vsaj v neki oddaljeni podzavesti razmišljali o medalji?

“Želja vedno obstaja. Nikoli pa nismo razmišljali daleč naprej, tudi selektor Igor Kokoškov ni pristaš tega. Zanj je najpomembnejša samo naslednja tekma in tako je bilo od prve pripravljalne tekme do konca prvenstva. Rasli smo, in bliže kot smo bili uspehu, bolj smo vanj verjeli.”

> Klemen Prepelič je rekel, da je bilo že od prvega dne slutiti, da je tokrat nekaj drugače. Od selektorjevih besed naprej, da ste pomembni igralci in ne on.

“Kokoškov je poudaril, da smo tu po svoji volji in da on lahko pomaga. Odločali smo lahko, kaj bomo med pripravami počeli v prostem času. Da vse normalno teče, je treba v reprezentanci v dveh mesecih vzpostaviti hierarhijo in pristne medsebojne odnose.”

> Na tekmah se je zdelo, da imate vedno pravo rešitev. Je bil Kokoškov tak kot na tekmah tudi na treningih?

“Ko je čas za delo, je popolnoma resen, izven igrišča je bolj sproščen. Včasih, ko kaj ni bilo tako dobro, kot se je zdelo vam novinarjem in navijačem doma, predvsem v Helsinkih, je ohranil mirnost. Tudi pomočniki so bili zelo predani delu in analizi tekmeca. Imeli smo pa tudi svoje zamisli za napad na konkurenco.”

> V Helsinkih je bilo še precej nihanja. Tudi Anthony Randolph se je iskal.

“Sam je govoril, mogoče nisem najboljši, ko bo čas, ko bo treba igrati, se bom dvignil. In se je. Je bolj tih, nerad se izpostavlja, ni pa bil sam zase. Vedel je, da se moramo ujeti, sploh zato, ker je tujec in je prvič v tem okolju. Tudi jezik je bil zanj popolna neznanka.”

> V osmini finala z Ukrajino ste tudi brez vrhunske igre visoko zmagali. Je bila to že napoved medalje?

“Igrali smo tako, kot smo v določenem trenutku najbolje znali. To ni bila Dragićeva najboljša tekma, je pa opravil svoje v obrambi in nas poskušal drugače razigrati. Dončić je povlekel voz, kot je obljubil. Blažič se je dvigoval, Vidmar, Murić in ostali smo našli ritem. Mogoče nam je slabša predstava res dala energijo za tak silovit finiš.”

> Veliko strokovnjakov je tekmo z Latvijo ocenilo kot lepotico zadnjih evropskih prvenstev.

“Igrajo lepo in sodobno košarko. Ekipo gradijo že pet let, imajo generacijo z vodjo Porzingisom in prepričan sem, da bodo še boljši. Zdaj še ni bil njihov čas, ampak naš. Tekmo smo izvlekli z veliko energije.”

> Kaj vam je rekel vaš bivši klubski soigralec Strelnieks?

“Čestital mi je. Pred tekmo sva se v hotelu veliko pogovarjala, po njihovem izpadu pa mi je čez kak dan zaželel srečo. Zdaj pravi, da smo si zlato medaljo absolutno zaslužili.”

> Kokoškov vam je namenil največjo minutažo proti trem velesilam: po 13 minut proti Franciji, Španiji in Srbiji. Kako si to razlagate?

“Selektor je delal poteze, primerne trenutku. Tega nisem niti vedel. Lahko rečem samo: hvala za zaupanje, na igrišču sem naredil, kar se je od mene pričakovalo. Bil sem zelo motiviran, da odpočijem Gorana, da potem lahko kot vodja pelje naš vlak do končne zmage.”

> Verjetno ste najbolj veseli pomembnega deleža za zmago v končnici proti Srbiji? Želeli ste se sesti na klop, ker ste mislili, da se Dragić vrača v igro.

“Hja, med minuto odmora je trener k sebi poklical Gorana, naj pogleda, kaj bomo igrali, zato sem mislil, da se vrača v igro. Na koncu se je izkazalo, da Gorana na parketu ne bo več. Vesel sem bil, da sem bil na igrišču v največji tekmi v karieri, smejalo se mi je. Imel sem veliko odgovornost, ampak - samo igral sem. Vsi smo bili povezani in tekmo zmagovito izpeljali do konca.”

> Dragić je bil glasen na klopi.

“Vedno je bil, bil je vodja od prvega dne. Ko nam ni šlo, ko so pogledi padali proti tlom, se je zadrl, naj dvignemo glave in uživamo, saj smo igrali v finalu. Vcepil nam je potrebno sproščenost, da se v igri predvsem uživa.”

> Izpadlo je, da je Dragić dirigentsko palico predal vam?

“Tega sem vesel, od tega ne bom bežal. Veselim se že novih tekem z reprezentanco.”

> Ste bili med prvenstvom kaj v stiku z “zunanjim svetom”?

“Približno smo vedeli, kaj se dogaja, nismo pa se s tem obremenjevali. Energijo smo usmerjali naši naslednji aktivnosti na eurobasketu.”

> Kaj pravijo v klubu?

“Vsi po vrsti so mi čestitali. Od te sezone postajam stalni član prve ekipe Bamberga, torej me čaka več odgovornosti.”

> Redko se vidi taka ekipa s tako aktivnim 18-letnikom?

“Luka Dončič je vesoljec, izjemen talent. Opravil je izjemno delo in vsi smo lahko zadovoljni, da ga imamo za naslednjega vodjo ekipe. Pred nami je svetla prihodnost.”

ROK MAVER

Aleksej Nikolić z zlato medaljoRok Maver