Ali se bo sedmica ponovila?
Izolski rokometaši so letos z osvojitvijo sedmega mesta v državi dosegli zgodovinski uspeh. Moštvo, ki se kronično otepa z izjemno skromnimi razmerami delovanja, se končno ni borilo za obstanek. Brez boljših denarnih obetov bo letošnji dosežek težko ponoviti.
IZOLA > Rokometaši Istrabenz plinov so bili kot sedmi tudi prvi v skupini za obstanek. To je izjemen uspeh za ekipo, ki se je v zadnjih letih borila za preživetje - v bližnji preteklosti med elito, pred tem pa v 1. b ligi. Sicer pa je izolski klub v 1. A ligi igral že ob koncu prejšnjega tisočletja. V zadnjih treh sezonah so se rezultati izboljševali, organizacija kluba pa je ostajala približno enaka.
Igralci so letos le delno izkoristili priložnost, ki se jim je ponudila z dobrim začetkom rednega dela prvenstva. Uvrstitev, ki bi jih popeljala v skupino za prvaka, so zapravili v zadnjih krogih in redni del končali kot deseti. Povsem drugače bi bilo, če bi doma premagali Krko in Sevnico, ki sta v njihovem kakovostnem dosegu. Če bi bilo tako, bi se v končnici merili s Celjem, Velenjem in ostalimi najboljšimi slovenskimi klubi.
Statistično so - tako ali drugače - izstopali še nekateri izolski rokometaši. V rednem delu je bil najboljši strelec Peter Božič s 113 zadetki, v končnici pa je s 65 zadetki zasedel drugo mesto. V končnici je bil zelo učinkovit še Elvin Čosić (55). V prvem delu sta bila med najbolj nediscipliniranimi Jakob Vukovič in David Stepančič Zorič. V končnici je bil največkrat izključen Aleš Vidic. Z najboljšim strelcem Žigo Smolnikom sta bila tudi prejemnika rdečega kartona.
Končna uvrstitev dokaj stvarno odraža neurejene razmere in smolo s poškodbami. Trener Borut Hren je krmaril med vsem tem in se na koncu veselil sedmega mesta, ki pa so ga v izolskih vrstah pred prvenstvom po tihem napovedovali. Omenjali so celo uvrstitev v zgornji del lestvice. Bolj stvaren cilj je bil zanesljiv obstanek in ta je dosežen.
V z amaterizmom omejeni količini treninga je vse temeljilo na čvrsti obrambi. Priložnosti za uigravanje napadalnih kombinacij ni bilo dovolj. Velika zagnanost v obrambi je omogočila hitrima Božiču in Juriču precej protinapadov in lahkih golov.
V napadu je prednjačil Žiga Smolnik, ki je organiziral igro in tudi zaključeval, saj je najboljši strelec ekipe s 173 zadetki. Zaradi poškodb v moštvu zaigral je igral tudi v osrednjem obrambnem bloku.
Izolski vratarji so odigrali zelo dobro sezono, izstopal pa ni nihče. Povratnik Rok Jelovčan si je v zaključku sezone priigral prednost pred Kevićem in Gregoričem. Za zgodovinski uspeh so zaslužni tudi izolski navijači Ribari, ki so ekipi vlili dodatne moči, kadar je ostajala brez energije na igrišču.
V klubu optimistično zrejo v prihodnjo sezono, čeprav jim letos, ko so imeli veliko priložnosti, ni uspelo v člansko ekipo pripeljati svežih moči iz mlajših selekcij. Osnova ostaja ekipa iz letošnjega prvenstva, ki pa je leto starejša, bolj utrujena in naveličana obljub.
ELVIS ŠTADER