Ameriški papež pozdravil britanskega zmagovalca

RIM > Včeraj je 32-letni Britanec videl Rim in tudi papeža. Leon XIV je namreč karavani Gira odprl vrata Svetega sedeža, potem ko se je nedeljska etapa začela z revialno vožnjo skozi Vatikan, s čimer so tudi prireditelji dirke po Italiji počastili sveto leto. Zastor na 108. Giro pa se je pod večer pričakovano spustil s ciljnim sprintom glavnine, ki ga je dobil Olav Kooij.

Nizozemec je kronal odlično delo moštvenih kolegov iz Visme in dobil še svojo drugo etapno zmago na letošnjem Giru. Vseeno ni mogel sleči vijolične majice najboljšemu po točkah Madsu Pedersnu (Lidl Trek). Danec je na letošnji dirki po Italiji slavil štiri etapne zmage. Včeraj je zasedel četrto mesto. Matevž Govekar (Bahrain Victorious) pa se ponesreči ni mogel vmešati v ciljni sprint glavnine.

Pogačar se vrača v nedeljo

Simon Yates je osvojil rožnato majico na Giru brez etapne zmage. Najvišje je segel prav v soboto, ko je bil tretji. Svoje ime je Britanec na neskončni pokal vpisal za Tadejem Pogačarjem, ki je bil lani premočan za vse in je mimogrede vknjižil tudi šest etapnih zmag. Prvi kolesar sveta je to pomlad vrtel pedala na enodnevnih klasikah, po dobrem mesecu pa se v tekmovalni pogon vrača na kriteriju Dauphine, ki velja za generalko pred Tourom. Enotedenska dirka svetovne serije se začne v nedeljo, na startu pa bosta tudi Jonas Vingegaard in Remco Evenepoel, ki sta se s Pogačarjem povzpela na zmagovalni oder lanskega Toura.

Godovičan je za konec svojega krstnega Gira prav tako dobil proste roke, ki bi jih nemara še najbolj potreboval v goriški etapi, v kateri pa je moral v zaključku počakati kapetana Antonia Tiberija. Moštveni adut za zmagovalni oder v skupnem seštevku si sicer v tretjem tednu Gira ni opomogel od padca. Naposled je za najboljšo uvrstitev v ekipi, ki jo je vodil Gorazd Štangelj, poskrbel Damiano Caruso. Hkrati je kolesar, ki bo jeseni dopolnil 38 let, tudi najvišje uvrščeni Italijan.

Domino efekt pred Neapljem

Tik za njim se je prebil poldrugo desetletje mlajši Giulio Pellizzari. Sprva je bil ob zmagovalcu Gira 2022, Avstralcu Jaiu Hindleyju in lani drugemu, Kolumbijcu Danielu Martinezu, v vlogi pomočnika v hribih predviden kot tretji med enakimi v zasedbi Bore Red Bull. Zadeve so se že sredi prvega tedna dirke začele hitro obračati. Za ambicije moštva na slabše. Šesta etapa, ki se je končala v Neaplju, je pri Bori Red Bull sprožila domino efekt. Ne le, da je izločila iz igre Hindleyja, potolčeni so bili tudi drugi Rogličevi kolegi.

Davek so padci tudi pri Janu Tratniku izstavili čez nekaj dni. Posredno ni bilo moč zakrpati vrzeli, zlasti na toskanskih belih cestah, ki so prinesli prvo prelomnico na letošnjem Giru. Kot se je izkazalo pozneje, je bil to začetek konca ambicij dveh na papirju glavnih favoritov za rožnato majico Rogliča in Juana Ayusa. Oba sta ob nakopičenih nevšečnostih naposled odstopila. Roglič naj bi se v vlogi kapetana vrnil na zanj zakletem Touru, Ayuso, ki mu je lani na dirki po Franciji pred odstopom pripadla obrobna vloga, kdo ve. Sicer se je zdelo, da bo UAE Emirates na Giru kar spotoma opravila šampionsko rošado. Isaac del Toro je enajst dni nosil rožnato majico. Oblekel jo je v Sieni, kjer je Mehičanu etapno zmago speljal Wout van Aert. Belgijska lokomotiva pa je še enkrat upravičila svoj sloves na velikih tritedenskih dirkah.

Naposled je Visma izigrala konkurenco. Van Aert, ki je imel pomembno vlogo že ob dveh zmagoslavjih Jonasa Vingegaarda na dirki po Franciji, je v soboto pilotiral Simona Yatesa, potem ko si je Britanec že na prelazu na Finestre nabral pomembno, a ne še odločilne prednosti. Van Aert je ob nesoglasjih med Ekvadorcem Richardom Carapazom in del Torom, ki sta sicer poskrbela, da je etapa eksplodirala že na vznožju najvišjega klanca letošnjega Gira, prizadejal latinsko ameriškim upom končni udarec.

Visma se vrača na vrh

Visma, ki ji je leta 2023 z Rogličem (Giro), Vingegaardom (Tour) in Američanom Seppom Kussom (Vuelta) uspel zgodovinski trojček, je po lanski suši še enkrat pokazala svoj moštveni razpon. Čebele so pičile ob pravem trenutku, potem ko se Yates za razliko od leta 2018 ni izpostavljal. Podobno je bilo z Rogličem na Giru pred dvema letoma. Visma se je torej vrnila na zmagovite tirnice.

Škoda, da je nizozemska ekipa zaradi poškodb odpovedala svoj nastop na dirki po Sloveniji, ki se bo v sredo začela v Piranu. K nam sicer ne bi prišla s prvokategorniki, kakor tega ne bodo storili pri Treku, Bahrainu, Jaycu AlUli in UAE Emiratesu, ki se tako kot v ekipi EF najbrž sprašuje, kaj bi lahko v predzadnji etapi Gira storil drugače. Podobno kot del Toro in Carapaz, ki je leta 2019 izkoristil spogledovanje Rogliča in Vincenza Nibalija za nenadejano zmago na Giru. Pravijo, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, čeprav so bile okoliščine pred šestimi leti vendarle spremenjene.

Yates je pred sobotno etapo na tretjem mestu zaostajal minuto in 21 sekund za 21-letnim del Torom, Britančev vrstnik Carapaz pa je bil s 43 sekundami nekje vmes. Razplet je naposled osrečil Yatesa, za kogar se je zdelo, da se ne more več vmešati v boj za zmago na tritedenskih dirkah. Tako je kazalo tudi dobršen del Gira. V predzadnji etapi, ki je po dolgem pobegu pripadla Avstralcu Chrisu Harperju (Jayc0) pa je ovrgel vse napovedi. Po Vuelti 2018 je slavil še svojo drugo skupno zmago na velikih etapnih dirkah.