Ana Belac, golfistka

>S tako mladimi športniki se v tej rubriki bolj poredko pogovarjamo. Se lahko predstaviš?

“Sem Ana Belac, stara sem 13 let, hodim v osmi razred OŠ Lucija. V šoli mi gre zelo dobro, trudim se slediti snovi, čeprav nisem ravno veliko pri pouku. Večkrat manjkam zaradi treningov in turnirjev. S starši živimo v Luciji, imam status športnice, sem članica mlajše selekcije državne reprezentance. Moj hendikep je zelo majhen, znaša 4,3 (razpon hendikepa je od 0 do 54).”

>Kako si se seznanila z golfom?

“Igrala sta ga starša, in ko sem bila stara pet let, sem za darilo dobila prve palice. Pri šestih sem prvič šla v Lipico in poskusila nabijati žogico. Ni mi šlo preveč dobro, na začetku sem raje smučala - nekaj časa sem trenirala v SK Portorož. Pri osmih sem šla na svoj prvi turnir na Bled, na bambi tour, ligo za otroke do deset let, kjer sem zmagala med deklicami. Začela sem trenirati, sama, in igrati na turnirjih. Teče šesto leto, kar golf resno igram.”

> Tisti, ki golfa ne poznajo, so prepričani, da to ni resen šport, saj se golfisti samo sprehajajo.

“Igrišče je dolgo šest kilometrov, med igro pa prehodiš približno osem kilometrov. Zbran moraš biti vseh 18 lukenj, za vsak udarec posebej. To je predvsem mentalna igra, ob tem pa moraš biti zelo dobro fizično pripravljen. Potrebuješ pa še malo talenta ter veliko izkušenj in prakse. Slednjega imam klub mladosti že kar precej, saj veliko treniram, udarila sem že zelo veliko žogic in odigrala številne turnirje.”

>Obvladuješ živce? Kako se počutiš, ko udariš dvojni bogey (dva udarca več od standardnega števila udarcev za luknjo - op. a.)? Bolj bogo, domnevam.

“Uf, za začetnika je dvojni bogey kar dober, zame pa je kar panika. Res si bogi. Na srečo ne potrebujem kakšnih posebnih psihičnih priprav, čeprav so pritiski zelo veliki, na velikih in zahtevnih turnirjih pa sploh.”

>Kako treniraš?

“V Lipico me starša vozita na samostojne treninge, večkrat pa grem tudi na Bled k trenerju Danielu Kraljiču (najbolj znan učitelj golfa v Sloveniji, profesionalni golfist - op. a.).”

>Časa za še kaj drugega, ob šoli in golfu, ti najbrž ne preostaja.

“Sam si ga moraš razporediti, sam si odgovoren za vse. Tega me je naučil golf: da sem odgovorna v šoli, da se laže maksimalno skoncentriram na vsako stvar, ki jo počnem. Sicer pa se učim še jezike, španščino, italijanščino in angleščino. Jeziki so zelo pomembni, brez angleščine zelo težko kamorkoli prideš, tudi pri golfu.”

>Kateri so tvoji največji dosedanji uspehi, kakšne načrte imaš?

“Trikrat sem bila državna prvakinja v svoji kategoriji, štirikrat sem zmagala v ligi, seriji sedmih turnirjev v enem letu. Rada bi prišla na profesionalno turnejo za ženske, rada bi bila čim više na mednarodnih lestvicah, imela dobre rezultate. Ob profesionalni karieri pa bi rada še normalno študirala. Čez dva tedna potujem na Florido na veliko odprto prvenstvo za mladino, kjer bi rada prišla med prvih deset v kategoriji.”

>Kako je razvit golf v Sloveniji, koliko mladih se ukvarja z njim?

“Golf je slabo razvit, malo je mladincev, ki ga igra. Je pa res, da nas je na mojem prvem turnirju igralo 30, zdaj pa se zbere tudi 80 otrok. Se razvija, a žal ne na Primorskem. Če bi uredili igrišče v Sečovljah, bi bilo to super. Igralo bi več mladih, brez golfa ni visokega turizma, tu bi lahko igrali vse leto in drugi bi hodili pozimi k nam trenirat.”

>Komu predajaš štafeto?

“Osebnemu fitnes trenerjuMihi Zajelšniku. Vprašala bi ga, ali je fitnes vadba primerna za otroke in odraščajočo mladino, oziroma kaj je primerno zanje.”

VENČESLAV JAPELJ