Atletsko EP na Finskem: Kovačičeva le na klopi
Niti zadnji dan slovenskih nastopov na evropskem članskem atletskem prvenstvu v Helsinkih ni bil drugačen od prejšnjih. Izpadi iz tekmovanj so se nadaljevali, v finalu troskoka pa je zatajila tudi najboljša Slovenka Marija Šestak.
HELSINKI> Svetla točka zadnjih slovenskih nastopov v finski prestolnici je bila le kranjska tekačica na 200 metrov Kristina Žumer, ki je presegla napovedi in je v polfinalu s časom 24,20 zasedla 14. mesto, kar je njen največji uspeh v karieri. Marija Šestak v finalu troskoka tokrat ni zmogla bremena reševanja časti slovenske atletike, saj je skakala slabše kot v kvalifikacijah (14,17) in je precej zaostala za svojim letošnjim najboljšim dosežkom (14,31). Z zanjo skromnim izidom 14,01 metra je končala na 10. mestu. Žal je to najboljša slovenska uvrstitev 19-članske odprave na Finsko. Naslov evropske prvakinje je z najboljšim izidom sezone na svetu prepričljivo osvojila Ukrajinka Olga Saladuha (14,99 m). Druga je bila Patricia Mamona s portugalskim rekordom (14,52 m).
Pred zadnjim dnem EP v Helsinkih so bile najuspešnejše države po številu odličij Rusija in Ukrajina s po štirinajstimi (Rusija eno zlato več). Sledili sta Nemčija (12) in Francija (11). Uspešne so bile tudi nekatere po prebivalstvu razmeroma majhne države, kot so Belorusija (7), Češka (4) Norveška (3) Slovaška, Srbija in Litva (po 2).
Nekaj možnosti za preboj v finale naj bi imela slovenska rekorderka v teku na 1500 metrov Sonja Roman (AD Štajerska), vendar je Prekmurka z že osvojeno olimpijsko normo tekla krepko počasneje od svojega letošnjega najboljšega izida 4:07,67. S časom 4:16,68 je zasedla 20. mesto. Za finale je bilo potrebno teči 4:12,33.
Upanje, da bo po Koprčanki Snežani Rodić v Helsinkih tekmovala še druga Primorka, Nina Kovačič, je bilo prazno. Kot rezervistka štafete 4x100 metrov je obsedela na klopi, štafeta pa je tekla nad pričakovanji. Dosegla je svoj najboljši čas sezone (44,28) in zasedla enajsto mesto. Do finala osmerice ji je manjkalo 48 stotink sekunde.
EP v Helsinkih bo - kar se slovenskih dosežkov tiče - za hitro pozabo, pa tudi v evropski atletski zgodovini ne bo zapisano z zlatimi črkami. Dež, veter in temperature okoli 15 stopinj Celzija so le redkim srečnežem iz svetovne elite, ki so bili ob pravem času deležni nekaj minut dolgih obdobij sonca in brezvetrja, omogočili vrhunske dosežke. O rekordih ni bilo govora. Že najboljši izidi sezone v Evropi so bili redkost.
IM, STA