Balkanska kuhinja z baltskimi začimbami
Jeseniška skupina je v prvih treh dneh prvenstva ponudila precej zanimivih utrinkov, tako v dvorani Podmežakla kot pred njo.
JESENICE > Da utegne biti dogajanje v železarskem mestu zanimivo, je dal slutiti že žreb, ki je spet združil zaradi takšnih ali drugačnih razlogov oziroma konteksta nezdružljive: nekdanje jugoslovanske republike Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Makedonijo ter baltski republiki Litvo in Latvijo. Za ščepec slovenskega pridiha je poskrbel selektor makedonske reprezentance Aleš Pipan, za hrvaško noto pa sodnik Srđan Dožai.
Prav na sodnike so imeli makedonska reprezentanca in njihovi navijači na uvodnih tekmah obilo pripomb. Po prvi izgubljeni tekmi proti Črni gori so zaman zahtevali priznanje koša v zadnji sekundi. Na četrtkovem dvoboju z Litvo pa so vzeli na piko Juana Arteago. Španski sodnik naj bi jih že na enem od pripravljalnih dvobojev opomnil, da se bodo že še videli na evropskem prvenstvu. Po tekmi z Litvo je kar vrelo iz Aleša Pipana: ”To je že moje četrto evropsko prvenstvo v vlogi selektorja. Vedno je bil sodniški kriterij uravnotežen. Kar se je nam zgodilo na uvodnih dvobojih, pa milo rečeno ne sodi na tako pomembno tekmovanje,” je svoje videnje dogajanja podal selektor makedonske reprezentance.
Kaj si mislijo o sojenju, so nazorno pokazali tudi sicer v navijanju zelo športni makedonski navijači, ki so v končnici tekme z Litvo na parket jeseniške dvorane Podmežakla pometali kar nekaj predmetov. Med temi je bila tudi polna plastenka vode. Sicer pa so se pred in po tekmi družili in fotografirali z litvanskimi navijači. Pričakovano je bilo manj prijateljsko ozračje pred in med tekmo Bosne in Hercegovine ter Srbije. BiH je tudi edina imela podporo organizirane navijaške skupine, tako imenovanih Fanaticosov, ki so sinoči že napenjali glasilke na kvalifikacijski nogometni tekmi v Zenici, kjer je gostovala Slovaška.
Na poti do dvorane se je med privrženci BiH in Srbije vnel spopad, ki pa ni imel večjih razsežnosti. V dvorani, kjer so bili organizirani navijači BiH ločeni od preostalega dela publike, seveda ni manjkalo nacionalistično obarvanega skandiranja, ki spremlja dvoboje teh reprezentanc, a je ostalo le na verbalnem merjenju moči.
Še bolj mirno je bilo na parketu, kjer je Srbija z devetimi debitanti na velikih tekmovanjih nadzorovala igro in rezultat. Po dveh krogih je bila presenetljivo neporažena tudi avtsajderka skupine Latvija, ki je sicer zmagala na prvem evropskem prvenstvu daljnega leta 1935 in ima tudi trofejno klubsko tradicijo (ASK Riga). V zadnjih treh, štirih desetletjih, in še posebej po razpadu Sovjetske zveze, pa je prepustila košarkarski primat Litvi. To se kaže tudi v množični podpori, ki jo uživajo zeleni na domala slehernem velikem tekmovanju. Tudi v Sloveniji, kjer imajo ob Makedoncih in Srbih najštevilčnejšo in tudi prepoznavno navijaško armado. Latvijcev je, tako kot Črnogorcev, precej manj, a po vsaki tekmi domala vsi pričakajo svoje ljubljence pred vkrcanjem na reprezentančni avtobus.
