Bili so zreli, a jih niso položili
Tudi aktualni slovenski pokalni prvaki iz Celja so spoznali, zakaj je v izolski dvorani v Kraški ulici težko igrati. Za obe točki so trepetali do zadnjih minut, saj so jim Izolani s pogumno in samozavestno igro dihali za ovratnik. Na koncu so izkušnje in sodniške odločitve nagnile tehtnico na stran gostov. Istrabenz plini Izola : Celje PL 21:26 (13:16).
IZOLA> Celjski rokometaši so bili v Istri zreli za poraz in le malo je manjkalo, da bi Izolani po vrnitvi v prvo ligo ob koprskem, mariborskem in trebanjskem skalpu v svojo vitrino postavili še celjskega. To se je opazilo že od samega začetka, saj so gostitelji povedli s 3:0, še preden so se gostje zbudili. Nato so Celjani vzpostavili ravnotežje, do prvega vodstva (Skube) so prišli v 15. minuti, do prve občutne prednosti pa šele ob koncu prvega dela, ko so po dveh zaporednih zadetkih Žige Mlakarja povedli za štiri gole.
Dvorana Izola, gledalcev 500, sodnika: Brecelj in Deržek (oba Ajdovščina). Istrabenz plini Izola: Ponikvar, Kevič 13 obramb, Jurič 1, Dolenc, Gorela, Božič 8, Kojić 2, Bubnič, Čosić 6, Redžić 1, Fidel 1, Smolnik, Ponikvar 2, Slobodnik. Trener: Borut Hren. Celje Pivovarna Laško: Lesjak, Skok 19 obramb, Verdinek, Mlakar 2, Marguč 1, Janc, Razgor 2, Toskič 3, Ranevski, Skube 5, Poteko 1, Čavor, Zelenović 3, Žabič, Mačkovšek 4, Žvižej 6 (6). Sedemmetrovke: Istrabenz plini 3 (0), Celje PL 6 (6). Izključitve: Istrabenz plini 12; Celje PL 14. Rdeča kartona: Smolnik (52 - 3x2), Toskić (57 - 3x2).
Izolani, ki so igrali brez suspendiranega Jana Gorele in poškodovanega Jureta Jelovčana, so s pogumno in brezkompromisno igro nadaljevali tudi v drugem polčasu. Moštvi sta več pozornosti namenjali obrambam, tako da so v petnajstih minutah drugega dela gledalci videli zgolj šest zadetkov. Vse tri izolske je prispeval razpoloženi Peter Božič, za glavo višji Celjani pa so s težavo prihajali do neoviranih metov. Mačkovška (met 8:3), Žvižeja (met 3:0 iz igre) in Marguča je borbena izolska obramba zaustavila. Zaostanek treh zadetkov se je stopil, ko so Istrabenz plini zaigrali z obrambo 5-1 (namesto 6-0) z Božičem v špici. Razigral se je Elvin Čosić in sedem minut pred koncem so domači z zadetkom Božiča (skupni met 12:8) znižali na 21:22, gostje pa so postajali vse bolj neučakani in nervozni.
Iz godlje in najbrž dramatične končnice, ki v izolski dvorani za nobenega gosta ni prijetna, jih je (ob vratarju Matevžu Skoku) rešil šele ajdovski sodniški par. Najprej je nerazumljivo prisodil tretjo izključitev Žigi Smolniku, kar se je v sklepnih minutah poznalo pri organizaciji domačih napadov. “Niti ne vem, zakaj sta me izključila. Dejala sta mi, da naj bi nekoga odrival, a sploh ni bilo nikogar okrog mene,” je po tekmi pojasnil Smolnik. Nato je domačim vzel prestreženo žogo, iz katere bi najbrž sledil hiter protinapad. Vmes je najbolj pomemben gol na tekmi dosegel Skube (met 7:5) z igralcem manj, Žvižej pa je realiziral sedemmetrovko. Na drugi strani je Slobodnik ni in ko ob izključitvi Toskića domači dve minuti z igralcem več niso dosegli zadetka, je bil zmagovalec odločen.
“Na koncu nam je zmanjkalo malo sreče pri metih proti vratom. Bili so telesno močnejši in bolj izkušeni, a smo imeli priložnost za točko, žal mi je, da je nismo izkoristili. Celjani so tekmo vzeli preveč ležerno, češ da bodo že nekako prišli do zmage. S prikazanim sem sicer zadovoljen, še bolj bom, če bomo vsako tekmo odigrali na takšen način, neobremenjeno in sproščeno,” je dejal motor izolskega napada Elvin Čosić.
Kljub porazu so bili gledalci lahko zadovoljni s prikazanim, saj so se domači dobro kosali z ekipo, v kateri so bili na parketu pogosto prav vsi udeleženci nedavnega svetovnega prvenstva. Po dvoboju so se Izolani poslovili od “svojega” Boruta Mačkovška, ki je za nekaj časa odigral zadnjo tekmo v dvorani, kjer je začel z rokometom, saj poleti odhaja v Nemčijo. “Vedno se je lepo vrniti domov. Najbrž bom pogrešal te tekme pred svojimi, zagotovo pa bom prišel še kdaj pozdravit ali pogledat kakšen trening,” je izjavil Mačkovšek, ko je razdelil kopico avtogramov in ugodil kakšnemu ducatu prošenj za fotografiranje z njim. DENIS SABADIN
