Bo denar za vožnjo na tekme?
Odbojkarji Salonita Anhovo so po dodatni tretji tekmi le osvojili tretje mesto v državnem prvenstvu in si priborili vstopnico za evropsko prizorišče v prihodnjem letu. Ni pa še jasno, ali bodo za sodelovanje imeli dovolj denarja.
KANAL> Odbojkarji Salonita Anhovo so s končnim tretjim mestom v državnem prvenstvu najboljši izmed štirih primorskih ženskih in moških prvoligašev.
Večji del sezone je kazalo celo bolje, saj so bili cementarji trdno na drugem mestu in so upali, da bodo igrali v finalu. V izločilnih polfinalnih bojih s kamniškim Calcitom se je pokazalo, da ima moštvo brez enega samega tujca in s kratko mladinsko klopjo svoje omejitve. Njegov čas šele prihaja, zato trener Andrej Urnaut, ki namerava ostati v Kanalu, ni pretirano razočaran: “Nikoli nisem zadovoljen s tem, kar dosežem, če vidim, da se ponuja priložnost. V polfinalu s Kamnikom nam pač ni uspelo, a je po drugi strani ocena sezone pozitivna, saj smo uveljavili mlade igralce Daneta Mijatovića, Janija Kovačiča in Danijela Konciljo. Poleti bomo ob treh mladincih, ki so že z nami, v vadbo ekipe vključili še kakšnega kadeta iz letošnje zelo dobre generacije.”
Kapetan, 32-letni domačin Andrej Kovačič, je optimist glede evropskega nadaljevanja: “Klub in pokrovitelji so kljub občasnim težavam vedno stali za nami. Prvenstvo smo končali z rednimi prejemki in mislim, da bomo v Evropi, ki smo si jo priborili, tudi zares zaigrali. Sam sem pripravljen na ta izziv, sem zdrav in bom gotovo še igral.”
Športni direktor Miloš Grilanc: “Privoščili smo si to, kar je bilo realno. To pomeni profesionalen način dela ekipe, v kateri je bilo le šest zelo obremenjenih nosilcev igre, ob njih pa so rasli mladi fantje, ki bodo svoj maksimum šele dali.”
Športni direktor Miloš Grilanc je te dni že sredi dogovarjanja in podpisovanja pogodb s pokrovitelji. Za prihodnost odbojke v Kanalu se ne boji, a ostaja vprašanje, kako visoke cilje si bo mogoče v novi sezoni zastaviti: “Kljub višjim željam smo končali tam, kamor spadamo. V polfinalu je imel Kamnik širši izbor kakovostnih igralcev. Mi smo stroške ekipe sproti manjšali in se prilagajali razmeram. Privoščili smo si to, kar je bilo realno. To pomeni profesionalen način dela ekipe, v kateri je bilo le šest zelo obremenjenih nosilcev igre, ob njih pa so rasli mladi fantje, ki bodo svoj maksimum šele dali. Naša prednost je, da imamo skoraj vso ekipo z že sklenjenimi pogodbami za novo sezono. Dogovarjati se bomo morali le še z organizatorjema igre. Kaj bo od tu naprej, pa bo odvisno predvsem od glavnega pokrovitelja in sopokroviteljev.”
Prvi in bržkone edini stvarni cilj je torej dogovor z Luko Krivcem in Alenom Bektaševićem, drugi je iskanje izkušenega tretjega sprejemalca iz slovenske lige (Andraž Paliska in Andrej Kovačič sta bila na srečo zdrava, a brez menjave) in šele nato (če bo denar) pride na vrsto razmislek o še kakšni visoki tuji okrepitvi.
Igranja v pokalu challenge si sicer odbojkarji želijo, a je vprašanje, ali je to smiselno z nekonkurenčno ekipo, saj hiter izpad ne prinaša niti prave promocije niti ustreznega nabiranja izkušenj, povzroča pa še posebej, če klubu žreb nameni gostovanja na daljnem evropskem vzhodu, visoke stroške.
Najbolje vložen denar je tisti, ki gre za domačo mladino. Starejši dečki v državni A ligi vodijo, kadeti so se uvrstili na zaključni turnir četverice, mladinci so podprvaki, na drugi igralni fronti (v 3. državni članski ligi) pa so končali na petem mestu.
IGOR MUŠIČ