Bo Uefa odbila vse napade milijarderjev?

NYON >Vsak prvoligaški klub v Evropi ima danes še vedno vsaj teoretične možnosti, da postane evropski prvak. Državne prvake čakajo vsaj kvalifikacije za uvrstitev v ligo prvakov, le od moči posameznega kluba pa je odvisen končni izid. Že res, da so znameniti prestižni pokal “z dvema ušesoma” doslej dvigovali le največji in najbogatejši, a je vsaj teorija na poti do naslova za vse enaka. Toda vse več je teženj, da se bo najbolj gledano klubsko tekmovanje na svetu bistveno spremenilo. Liga prvakov je prvič zaživela v letu 1992 in se v naslednjih letih z osmih razširila na 32 sodelujočih. Med temi je vselej pet takšnih, ki prihajajo iz manj atraktivnih prvenstev. Zasluga za tak sistem gre še vedno aktualnemu predsedniku Uefe Michelu Platiniju, ki je zaradi korupcijskih obtožb ta čas v suspenzu mednarodne zveze Fifa. Platini je s svojo karizmo in spretno politiko priložnost ponudil tudi manj bogatim kar pa nikakor ni po godu največjim klubom. Kritiki sicer pravijo, da je Platini na eni strani res med elito spustil šibkejše, a je zato moral po drugi strani močnejšim dati še višje denarne nagrade. Uefa ima v zadnjem obdobju precej težav. Poleg Platinija je pretekli teden izgubila še svojega drugega moža Giannija Infantina, ki je postal prvi mož Fife. Najbogatejši so takoj zaznali njeno ranjenost.