Boksar Denis Simčič iz Biljane v pričakovanju tekmeca, ki bi odprl vrata v ZDA
Najboljši primorski boksar, Denis Simčič iz Biljane v Goriških brdih, je po februarski ubranitvi naslova evropskega prvaka verzije WBF v poltežki kategoriji in počenem bobniču spet pripravljen na nov dvoboj, s katerim želi narediti korak proti tekmecem iz ZDA.
BOKS > S februarsko zmago nad Gruzincem Sandrom Siprošvilijem je bilanca profesionalnih dvobojev Denisa Simčiča v poltežki kategoriji verzije WBF spoštovanja vredna: 26 zmag in en poraz. Zmaga je imela tudi svojo ceno - počen bobnič. Jekleni Bric jo je zlahka sprejel: “Zoprno je bilo, ker sem močan udarec, ki je povzročil poškodbo, dobil že v tretji rundi in jih je bilo treba zdržati še sedem. Na srečo poškodba bobniča ni bila obsežna in sem lahko boj kontroliral ter ga pripeljal do uspešnega konca. Po tem so zdravniki ocenili, da poseg ne bo potreben in mi predpisali deset dni počitka. Sedaj se počutim že povsem normalno.”
Denis je v prvem tednu marca v domači Biljani napolnil baterije in je pripravljen na naslednji boj: “Zaradi poškodbe nisem ničesar izgubil. Po tako težkem boju si itak izpraznjen. Čas zdravljenja je sovpadel z običajnim časom počitka, ko po hujšanju in boju lahko uživam v želeni hrani in pijači, se sprehajam po vasi in obiskujem prijatelje. V naslednjih dneh bom začel spet pridobivat vzdržljivost in se športno prehranjevati. Boksarski trening je bil ne glede na poškodbo načrtovan za drugo polovico marca. Dovolj časa bo, da bom pripravljen do naslednjega dvoboja, ki bo predvidoma konec aprila.”
Denis Simčič se je v Biljani na posestvu staršev, ki sta sicer najboljša leta pustila v münchenskem BMW-ju, dodobra odpočil od boksa. Družil se je z vrstniki, sprejel ga je župan Franc Mužič, skupaj z navijači, ki so mu napisali priložnostno pesem, pa ga je gostil največji domači kletar Miran Sirk. Beseda je tekla tudi o možnosti širitve boksa v Brda. Denis ta čas še ne more obljubiti ničesar: “Star sem 30 let. Pred mano je še pet let vrhunskega boksa. Vzporedno z njim ne bi mogel voditi šole boksa doma, si pa to želim po koncu kariere, ko bo, kot kaže, zgrajena tudi športna dvorana na Dobrovem. Upam, da bo prej prišlo do kakšnega dvoboja na Primorskem. Ob polnem obisku bi zadoščala že dvorana s 3000 sedeži. Vse skupaj je seveda finančno tveganje in verjetno bo naslednji dvoboj v Sloveniji ponovno v navezi z Dejanom Zavcem, ki polni Stožice. Že na moji borbi, ki je bila pred njegovo, je bilo pol dvorane zasedene. Iz Brd je prišlo sto navijačev.”
Kdo bo naslednji tekmec Denisa Simčiča? Odgovora na to vprašanje še nima, ve pa, kam želi priti: “Dokler ti menedžer ne sporoči imena, ne veš nič. Potem velja nenapisano pravilo, da lahko rečeš - če si seveda zdrav - samo da in se lotiš študija tekmeca. Zaenkrat tečejo pogovori z organizatorji dvoboja. Ta naj bi bil konec aprila v eni od čeških hokejskih dvoran. Vse skupaj je dovolj blizu za avtobusni izlet mojih navijačev. Sicer pa načrtujem do konca leta še tri borbe. Če bom na naslednjih dveh uspešen, bom morda na lestvici že toliko napredoval, da bo mogoče iskati tekmeca v ZDA. Tja želim priti in doseči kakšno zmago.”
IGOR MUŠIČ