Boljšim liga povzroča le sladke skrbi
S sinočnjim obračunom v ljubljanskih Stožicah proti Srbiji so slovenski nogometaši spravili pod streho junijski cikel tekem v ligi narodov, ki med glavnimi akterji še vedno sproža mešane občutke.
EVROPA > Zgoščen ritem štiri tekem lige narodov (LN) v desetih dneh je preveč tudi za selektorje prvorazrednih ekip, ki vendarle včasih nastopajo tudi s figo v žepu. Pred časom so tarnali, da imajo reprezentance na račun klubov premalo časa, to pot pa so nogometaši po dolgi in naporni sezoni utrujeni in bi morali biti na počitnicah. Skrbi jih sprememba koledarja in zimski termin svetovnega prvenstva (SP) v Katarju.
Dejansko pa imajo selektorji Francije, Španije, Nemčije, pa tudi Hrvaške ali Srbije, sladke skrbi. Vsako tekmo lahko zamenjajo vsaj pol ducata igralcev ali celotno enajsterico in pri tem mimogrede najdejo kakšnega potencialnega aduta za (bližnjo) prihodnost oziroma SP. LN sicer nikoli ne bo imela niti približno takšne teže kot evropsko ali svetovno prvenstvo.
Vinčićeva generalka v Katarju
Na začetku tega tedna bomo dobili še preostala udeleženca svetovnega prvenstva (SP). Oba dvoboja dodatnih kvalifikacij bo gostil Katar. Slavko Vinčić, ki je tudi med delegiranimi sodniki za SP, bo delil pravico na današnjem obračunu Avstralije in Peruja, kjer igra tudi nekdanji nogometaš Gorice Gianluca Lapadula. Jutri pa se bosta za 32. vozovnico na SP pomerili še Kostarika in Nova Zelandija.
Denarni motivi
Na stari celini je evropska nogometna zveza LN dejansko uvedla (tudi) zaradi denarja, ki se obrača v novem tekmovanju, in je hkrati nadomestek prijateljskih tekem. Kot takšnega ga jemljejo tudi selektorji najboljših reprezentanc oziroma tistih, ki si lahko privoščijo obsežne igralne rotacije. Glavni smoter tekmovanja je vendarle preizkusni, kar še toliko bolj velja ob koncu klubske sezone na stari celini, ko je na obzorju tudi SP.
Lep primer je zadnja svetovna prvakinja Francija, ki je dobila tudi prejšnjo izvedbo LN. Na prvih treh tekmah skupinskega dela je doslej osvojila dve točki. Trikolorji so na uvodnem domačem dvoboju izgubili z Dansko in v 3. krogu komaj iztržili neodločen izid proti Avstriji. Vmes je selektor Didier Deschamps zamenjal celotno enajsterico in remiziral s Hrvaško, ki je v petek pred polnim stadionom in navijaškim vzdušjem v Köbenhavnu premagala še vedno vodilno ekipo skupine A1 Dansko.
Italijanska nostalgija
Pogled na prazne tribune stadiona v Wolverhamptnu, kjer sta se dan kasneje pomerila zadnja finalista evropskega prvenstva Anglija in Italija, je ponudil nogometno kuliso, s katero so se morali sprijazniti navijači v koronskem obdobju. Obračun seveda ni imel niti približno istega vložka ali naboja kot pred slabim letom, ko je londonski Wembley gostil finale prvenstva stare celine.
Evropski naslov so po streljanju enajstmetrovk osvojili Italijani, eden glavnih junakov pa je bil vratar Gigi Donnarumma, ki je bil ob Giovanniju di Lorenzu na desni strani obrambe še edini preostali nogometaš, ki ga je selektor Roberto Mancini uvrstil v udarno enajsterico. Angleška začetna postava je imela vendarle več obrisov ekipe, ki se je v boju za evropsko lovoriko zoperstavila Italijanom. Gareth Southgate je od prve minute dal priložnost le šesterici “novincev”.
Italija je sicer pred jutrišnjim gostovanjem v Nemčiji vodilna ekipa skupine A3, v kateri je še Madžarska, kar pa je za zahodne sosede, potem ko so še drugič ostali brez nastopa na SP, slaba tolažba. Raje bi bili zadnji oziroma v položaju Angležev, ki so si brez stresa priigrali vozovnico za Katar. Sicer pa so na prvih treh tekmah LN osvojili dve točki, kar niti ni slabo, če upoštevamo, da je edini zadetek dosegel Harry Kane iz enajstmetrovke na dvoboju z Nemci.