Brez mize doma ne more vaditi

Šport
, posodobljeno:

Med vrhunskimi primorskimi športniki - olimpijci - se bo prisilni premor zaradi novega virusa in sveže preložitve olimpijskih iger podaljšal tudi za novogoriškega namiznoteniškega igralca Bojana Tokića, ki bi sicer julija na največjem svetovnem tekmovanju nastopil že četrtič.

Bojan Tokić je do sredine marca vadil tudi v novogoriški klubski 
dvorani, sedaj pa je ostal brez mize in žogice.
Bojan Tokić je do sredine marca vadil tudi v novogoriški klubski dvorani, sedaj pa je ostal brez mize in žogice. Igor Mušič

NOVA GORICA > Bojan Tokić je še pravočasno - pred glavnim izbruhom pandemije - ušel iz Italije, kjer tekmuje za Carraro.

Te dni bi moral 39-letni, a še vedno odlični veteran (drugi Slovenec na svetovni lestvici) s slovensko reprezentanco tekmovati na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji, ki pa je bilo iz vsem jasnih vzrokov med prvimi velikimi tekmovanji preloženo - najmanj do oktobra.

Bojan Tokić

namiznoteniški igralec

“Skušal bom zdržati do olimpijskih iger v Parizu leta 2024, kar me dodatno motivira med čakanjem na Tokio 2021.”

V domačem okolju je Tokić te dni z razumevanjem in olajšanjem sprejel novico, da so olimpijske igre preložene. Kljub bogatim izkušnjam v 20-letni vrhunski karieri, med katero je prepotoval skoraj ves svet, ga je obsežnost zdravstvene krize presenetila: “Žal mi je, da pred zaprtjem vseh neživilskih trgovin nisem kupil namiznoteniške mize, da bi lahko doma vadil vsaj z očetom in najbližjimi. Nikoli si nisem mislil, da bo prišlo do takšnih omejitev v vsakdanjem življenju. Sedaj mi ne preostane drugega, kot da doma vzdržujem telesno pripravljenost, lahko pa tudi tečem v bližnjem gozdu.”

Globoko se strinja s preložitvijo olimpijskih iger, na katere se je uvrstil tako s slovensko ekipo kakor posamično. Nihče namreč ne more točno napovedati, kdaj bo velikih omejitev v vsakdanjem življenju konec.

“Ko se bodo dvorane spet odprle, bomo namiznoteniški igralci, ki smo ostali brez tehničnega treninga, potrebovali še mesec dni, da se vrnemo v formo. Tega časa bi v aktualnih razmerah do letošnjega Tokia zmanjkalo, pa še v neenakopravnem položaju bi bili. Rusi in Belorusi na primer trenirajo, kot da se ne dogaja nič posebnega, drugi pa take možnosti nimamo.”

Dolga leta najboljši slovenski namiznoteniški igralec je srečno ušel središču pandemije v Evropi - Italiji: “Na srečo je naša Carrara zadnjo tekmo pred že načrtovano prekinitvijo igrala v začetku februarja, ko virus še ni udaril, potem pa sem še pred omejitvami šel domov. Že prej sem tako ali tako večino časa med tekmami italijanskega prvenstva treniral v Sloveniji in z najboljšimi hrvaškimi igralci v Zagrebu. V klubu vsa tekmovalna dejavnost stoji, a plača prihaja in uprava zatrjuje, da bo tako še naprej. V Italiji sem sicer bil zadovoljen in bi rad tam še nekaj časa igral.”

Čeprav je Novogoričan najboljše obdobje, ki ga je preživel v najmočnejši ligi na svetu, nemški, pustil za sabo, je prepričan, da lahko ostane v vrhunski formi tudi za Tokio 2021 in po njem: “Skušal bom zdržati do olimpijskih iger v Parizu leta 2024, kar me dodatno motivira med čakanjem na Tokio 2021. Čeprav bom takrat leto starejši, menim, da bistvene razlike v moji pripravljenosti nebo,” ocenjuje Bojan Tokić.