Cestna dirka brez Tadeja Pogačarja čaka na gospodarja

Remca Evenepoela so oklicali za čudežnega dečka kolesarstva hitro zatem, ko je opustil nogomet in začel vrteti pedala. V najpomembnejši postranski stvari na svetu sploh ni bil slab, saj se je prebil tudi do mlajših reprezentančnih selekcij. Vseeno pa se ni zmotil, ko je presedlal na kolo.

Komaj polnoleten je pometel z mladinsko konkurenco na svetovnem prvenstvu (SP) v cestni dirki, še bolj pa na kronometru, ki je postal njegov zaščitni znak. Res pa je, da je Evenepoel leta 2022, torej preden je začel svojo prevlado v vožnjah na čas dobil cestno dirko na SP v Avstraliji. V Kanadi bi si najbrž želel zlatega dvojčka cestna dirka-kronometer tako kot leta 2024 na olimpijskih igrah v Parizu.

Belgijec je v zadnjih letih praktično nepremagljiv, ko gre za klasične vožnje na čas, ki niso gorski kronometri, kjer lani ni bil kos Tadeju Pogačarju na Touru, pri čemer velja upoštevati kontekst enodnevne dirke. Ne pozabimo, da je 26-letni Evenepoel tudi evropski prvak v kronometru, a bo naslov letos oddal brez boja. V Slovenijo oziroma Šenčur, ki bo 7. oktobra gostil vožnjo na čas aerodinamične krogle, kot je njegov vzdevek, namreč ne bo.

Evenepoel je tako izpraznil prestol v vožnji na čas kot ga je po sili razmer na SP nesporni favorit za tretji zaporedni naslov na cestni dirki Tadej Pogačar. Spomnimo, leta 2024 je preizkušnjo za mavrično majico zaznamoval s sto kilometrov dolgim napadom. Spotoma ga je do naslednje vmesne postaje povlekla idrijska lokomotiva. Jan Tratnik bo v nedeljo na cestni dirki SP predvidoma znova v vlogi dragocenega pomočnika.

Idrijčan dvakrat blizu medalje na cestni dirki

Na enodnevnih dirkah svetovne serije v Kanadi je pomagal prav Evenepoelu, to pot bo bržkone pilotiral Primoža Rogliča, čeprav je v preteklosti že dokazal, da zna tudi sam voziti na rezultat na nekoliko zahtevnejših terenih. Navsezadnje ni bil daleč od odličja na cestni dirki SP v Avstraliji in dve leti pozneje tudi na olimpijskih igrah. Tratnik pri 36-ih letih ni več najmlajši, kot je priznal tudi sam, a ima zato toliko več izkušenj.

Slovenska reprezentanca, ki bo po odpovedi Jakoba Omrzela na cestni preizkušnji tekmovala le s sedmerico kolesarjev, sicer ne sodi v (širok) krog favoritov. Zato pa ima kolesarje, ki so že znali zmagovati na daljših enodnevnih dirkah, ob Rogliču tudi Mateja Mohoriča in Tratnika, ki je bil zadovoljen s kronometrom, pri čemer se je ozrl tudi naprej.

“Sem zelo užival, čeprav je bilo na koncu že zelo težko. Prihranil sem nekaj moči za zaključno špico ter dober zaključek, čeprav sem sem bil v cilju čisto izmučen. Sicer pa sem se prepričal, da sem v formi. Motivacija tako ali tako ni vprašljiva. Ko gre vse po načrtu, dobiš dodaten zagon, saj vem, da to ni bil kronometer, pisan ki bi mi bil pisan na kožo. Optimistično lahko zrem tudi proti cestni dirki,” je povedal Tratnik, ki je dosegel svojo tretjo najboljšo uvrstitev na SP v vožnjah na čas.

Idrijčan je za Evenepoelom na 39 kilometrih zaostal dve minuti in 16 sekund, a le srebrni Italijan Filippo Ganna se je Belgijcu približal na manj kot minuto - 57 sekund. Bron je osvojil francoski up Paul Seixas.