Četrta tekma v 12 dneh

KOPER> Na omenjenih osmih srečanjih je Cimos sedemkrat zmagal in le enkrat remiziral. Vse zmage so bile čiste, z nekaj zadetki naskoka in ne priborjene v dramatičnih končnicah, kar tudi priča o kakovosti primorskega moštva. Še največ težav je imel v Mariboru, kjer je slavil z 31:29, v soboto v Plocku pa se je izmazal z remijem, čeprav je večji del srečanja zaostajal, v končnici pa je raje držal točko v roki kot pa vihravo napadel še drugo. Z neodločenim izidom se je aktualni državni prvak teoretično uvrstil v osmino finala lige prvakov, hkrati pa storil še en odločen korak k osvojitvi drugega mesta.

To se zdaj zdi samoumevno in po prikazanem v skupini C tudi realno, a ob žrebu in pred začetkom lige prvakov ni bilo videti tako. Telesno močne ekipe z vzhoda (St. Petersburg, Constanta) s precejšnjimi proračuni (Wisla, Metalurg) so se zdele spoštovanja vredne in močnejše, kot so nato pokazale na parketu. In obratno: Cimos Koper se ni zdel tako suveren, kot je bil na igrišču. To še posebej velja po uvodnih dvobojih, ko je bil nadigran v Skopju, doma pa se je dolgo mučil z Wislo. Zato je bila za nadaljnji razvoj dogodkov odločilnega pomena zmaga v Buzau, po kateri so Koprčani začeli verjeti, da se da konkurenco premagovati tudi v gosteh. V nadaljevanju tekmovanja so tudi zmanjšali krizna obdobja: če so proti Metalurgu in Hamburgu skoraj ves polčas igrali slabo, so proti St. Petersburgu takšno obdobje skrčili na deset do 15 minut, v Plocku pa so se mu sploh izognili, čeprav je bilo opazno, da v njihovi igri ni bilo takšnega žara kot na primer proti Gorenju.

“Seveda si želimo zmagati na vsaki tekmi. A če bi moral eno tekmo izgubiti, bi potem izpustil dvoboj na Poljskem. Tudi morebitni poraz bi v tem tekmovanju lahko še nadoknadili, medtem ko sta obe tekmi z Gorenjem za nas bolj pomembni,” je še pred prvim srečanjem z Velenjčani pojasnjeval trener Cimosa Kopra Fredi Radojkovič. Slednji je tudi uspešno prebrodil serijo poškodb. Imel je srečo v nesreči, saj nikoli nista bila hkrati poškodovana rokometaša, ki igrata na istem igralnem mestu. Njihovo odsotnost pa so dobro izkoristili tudi igralci s klopi, na primer Goran Bogunović, ko je igral namesto Sebastiana Skubeta, Uroš Bundalo namesto Bojana Skoka in Matjaža Mlakarja, Jure Vran namesto Gorazda Škofa ... Prav ta širina igralskega kadra je ob izjemni obrambi 6-0 eden pomembnejših elementov pri koprskih uspehih.

Seveda pa je uspeh v Plocku že v senci jutrišnjega dvoboja v Velenju. V primeru poraza bi si namreč Cimos zelo zapletel boj za ubranitev državnega naslova, saj bi prednost Gorenja narasla že na šest točk. Upoštevati je namreč treba, da je Loka izstopila iz lige, tako da se bo njena zmaga z Velenjčani brisala. Obeta se torej prava, moška tekma, saj rokometaše Gorenja, ki so se kljub porazu z osmimi zadetki v Valladolidu uvrstili v osmino finala pokala EHF, skelita tako poraza v zadnjem krogu lanskega DP kot pred tednom dni v Bonifiki.

DENIS SABADIN