Cilj: stopničke v svetovnem pokalu
Najuspešnejšega primorskega rekreativnega smučarja, Cerkljana Samuela Borovinška, smo ujeli na tekmi vojnih veteranov. Suvereno je pometel s konkurenco. Na vrhu je v Intersport Hitovem pokalu in pod sam vrh meri v FIS masters svetovnem pokalu. Še kot mladinca ga je poškodba ustavila na poti v svetovni vrh.
CERKNO>Samuel Borovinšek, 42-letni strojni tehnik, je na smučeh od tretjega leta. Jugoslovanskemu pionirskemu in mladinskemu A reprezentantu sta poškodba in splet nenaklonjenih razmer preprečila pohod v svetovni vrh. Drugi smukač Jugoslavije je leta 1989 smuči postavil v kot. Zato pa zadnjih šest let z velikim užitkom in uspehom tekmuje v domačih in tujih rekreativnih smučinah. V FIS masters, svetovnem veteranskem pokalu, v svoji kategoriji letos meri na bron.
Čeprav na snegu gara od malega, veliko potuje in trenira na domačem in avstrijskem snegu, ljubezen do smučin ne pojenja. Rad tekmuje, pa naj gre za rekreativne tekme, kot je prvenstvo veteranov, primorski pokal ali za težje domače in tuje pokale. Po treh premočnih zmagah se mu letos bržčas ne bo izmuznil tretji naslov prvaka v kategoriji gospodov v domačem pokalu Intersport Hit.
Pač pa se mu je leta 1989 izmuznilo tekmovanje z državno reprezentanco v takratnem smučarskem bumu, pri nas nepomembnih hitrih disciplinah. Kot smukaški podprvak Jugoslavije si je na Bjelašnici sicer prismučal uvrstitev v reprezentanco, a so se veljaki odločili, da čas za smuk v Jugoslaviji še ni dozorel.
Z uspehi je kot pionirski in mladinski A reprezentant napovedal pot na vrh. Državni prvak in podprvak v slalomu in veleslalomu je bil v svojem letniku na vrhu ali tik pod njim. V evropskem merilu je prehiteval poznejše tekmovalce svetovnega pokala. Do poškodbe leta 1985, ki jo je sicer pozdravil, se je po trdem delu vrnil v smučine, a pot v A vrsto je bila zanj zaprta.
“Bil sem drugi, tretji tekmovalec v svojem letniku, a je bilo mesto v A reprezentanci namenjeno le najbol-jšemu. Takrat je med smučarji vladala nepopisna gneča,” se spominja tistih let s kancem grenkobe. Najbolj grenko pa je bilo, ko so v zadnjem hipu odpovedali nastope že sestavljene smukaške ekipe. Pozneje so ga vanjo sicer povabili, a se je za povabilo zahvalil in smuči postavil v kot.
Do zmagoslavne vrnitve v rekreacijske smučine. “Tako kot so mi bile ljube vse tekme v reprezentančnih časih, so mi tudi rekreacijske. Vesel sem, ker pomagam promovirati ta lepi šport,” pravi Borovinšek, ki ima pred sabo obilo izzivov. Zanje trdo trenira. Vse jesenske vikende prebije na snegu, a je letos, kot pravi, še več postoril za fizično pripravljenost. Tja do aprila, ko se bo na finalu FIS mastersa meril z zvenečimi imeni smučarskega sveta in bo poprej eno od svetovnih tekem gostilo tudi “njegovo” Cerkno, je njegov tekmovalni koledar povsem zapolnjen.
SAŠA DRAGOŠ
