Cvetje v jeseni
Po zimski predstavitvi študentske študije o morebitni selitvi tolminskega športnega parka Brajda na območje Cvetje so športniki in šolniki skočili pokonci. Strahove je minuli teden pomirila okrogla miza o stanju in razvoju športnega parka. Ideja o Cvetju je doživela enotno zavrnitev.
TOLMIN > Okroglo mizo o stanju in razvoju tolminskega športnega parka Brajda je organiziral tolminski zavod za šport, predstavniki športnih in drugih društev ter šol pa so dodobra napolnili veliko dvorano tolminske občine. Prisluhnil jim je tudi župan Uroš Brežan, ki je poudaril, da se razprava o urejanju tega prostora šele začenja in da predstavitve posameznih zamisli še zdaleč ne pomenijo, da je že kaj odločeno. “Sam se ne ogrevam za selitev igrišč z Brajde. Nekaj premikov verjetno bo, a večjih na območjih sedanjih športnih površin, vključno z Logom, kjer bo morda umeščen le Petrolov bencinski servis, ne pričakujem”, je še dodal.
Strah športnikov, da bi športni park Brajda prekrila stanovanjska soseska, igrišča pa bi se morala preseliti južneje, v odročno in senčno območje Cvetje, naj torej ne bi bil upravičen. Takšno rešitev je sicer prinesla zimska javna predstavitev delavnice o urejanju prostora na območju Brajda in Cvetje. Pripravili so jo študenti magistrskega študija krajine z ljubljanske Biotehnične fakultete, tako športniki kot šolniki pa takšnemu oblikovanju tega prostora v en glas nasprotujejo.
Po okrogli mizi so se udeleženci dogovorili, da bodo potrebe uporabnikov športnih površin in objektov zbrali do konca januarja, sredi februarja pa bo pogled na celovito načrtovanje športnega prostora dala nova okrogla miza športnikov, šolnikov in krajanov. Več razpravljalcev je poudarilo, da bo moral biti načrt dovolj razvojno in tudi podjetniško zasnovan, a obenem odprt za fazne in razmeroma hitre posege tam, kjer je najbolj nujno. Če bosta prostorski in podrobni prostorski načrt preveč vizionarska, se namreč utegne zgoditi, da bo za kaj nujnega težko zagotoviti prostor in denar, nadaljevalo pa se bo gasilsko reševanje z začasnimi objekti. Zadnji primer te vrste so novi kontejnerji za slačilnice, tuše in sanitarije, ki jih je (da je sploh smel zaigrati) ob vstopu v drugo ligo potreboval NK Tolmin.
Predstavnik Košarkarskega kluba Igor Vidič je zato poudaril: “V dolgoročnem načrtu je treba vrisati vse potrebne trajne objekte, ki bodo nadomestili začasne.”
Aktualno stanje športnih objektov v mestu je predstavil direktor športnega zavoda Branko Velišček. Prednosti športnega parka Brajda so, da leži tik ob mestnem središču in ob vrtcu, šoli, gimnaziji in tolminskem domu Centra obšolskih dejavnosti. Zato je zelo obiskan. Njegove šibke točke so utesnjenost, ozke dostopne ulice, pomanjkanje parkirišč, dotrajani objekti in pomanjkanje servisnih prostorov.
Nujne potrebe
Najbolj očitne šibke točke športnega parka Brajda so prav na in ob največjem objektu - stadionu. Že omenjeni zabojniki in za potrebe drugoligaškega nogometa zgrajene (v kratkem bo zaradi licenciranja nujno dodati še 250 sedežev) montažne tribune izrazito kažejo, kako razvoj športa prehiteva infrastrukturo. Nogometaši so prišli vsaj do začasnih rešitev, atleti pa si iz dneva v dan ogledujejo, kako trava poganja skozi luknje 35 let stare steze iz umetne mase. Predstavnik AK Posočje Matjaž Sovdat je k temu dodal: “Steza je zelo obiskana s šolsko mladino, rekreativci in mladimi, ki trenirajo, a je tako luknjasta, da je nevarna za gležnje in je ni več mogoče krpati. Pravzaprav niti za treninge ni več primerna, kaj šele za tekme. Njena obnova bi morala soditi med prednostne naložbe.”
K športnim objektom, ki jih upravlja tolminski zavod, sodi tudi športni park na Logu, na območju nekdanje vojašnice. Tam sta najpomembnejša veliko nogometno igrišče in malo nogometno igrišče z umetno travo. Načrti predvidevajo ohranitev teh športnih površin. Le morebitna selitev bencinske črpalke iz središča mesta bi povzročila njihov manjši premik proti severu, za kar je dovolj prostora.
Tega se zaveda tudi direktor športnega zavoda Velišček, a je vprašanje, kdaj bo občina zbrala 300.000 evrov, na kolikor ocenjujejo stroške obnove, saj je uničen tudi spodnji ustroj steze.
Župan Brežan glede tega ni optimist, saj kaže, da se bo proračun še manjšal, slabo pa kaže, da bo mogoče za šport v Tolminu v bližnji prihodnosti kaj denarja pridobiti iz evropskih skladov.
Več možnosti je, da bi se v Tolminu odločili za vrtino za zalivanje stadiona, ki ga sedaj poleti ohranjajo pri življenju z drago vodovodno vodo, za kar porabijo petino letnega denarja za vzdrževanje parka.
Še najbolje ta čas kaže dograditvi šolsko - športne dvorane, ki je bila v času otvoritve, konec sedemdesetih let, ena največjih na Primorskem in je v zlatih časih gostila tedanjega evropskega prvaka, zagrebško Cibono, kasneje pa tudi slovensko košarkarsko reprezentanco. Žal tako velik objekt skoraj nima servisnih prostorov. Možnost za rešitev te zagate se ponuja prav sedaj, ko šolski kompleks, katerega del je dvorana, stoji sredi izvajanja energetske sanacije. Dela naj bi trajala še do konca prihodnjega poletja. Arhitektka tega posega Lidija Manfreda je ob tem predstavila predlog načrta za prizidka ob obeh krajših stenah dvorane, s katerimi bi na 600 kvadratnih metrih pridobili skladišče, prostore za sodnike, delegate, pisarne in dve slačilnici. Predlagala je tudi podhod iz enega od prizidkov pod ulico na stadion, ki bi s tem lahko souporabljal dvoransko infrastrukturo. Glede na to, da so tam že gradbinci, je ocenila kot smiselno, da se za te posege najde denar v prihodnjem proračunu - vsaj za polovično izvedbo ali pa za celoto do podaljšane tretje gradbene faze.
Predstavnik NK Tolmin Mitja Taljat je sicer ocenil, da je trajna rešitev za stadion zidan servisni objekt s tribuno - pa ne le zaradi ligaškega nogometa in atletskih tekmovanj: “V Tolminu smo že imeli nekaj športnega turizma. Z začasnimi objekti in rešitvami ga ne bomo mogli razvijati.”
Ob tem prizidka k dvorani ne rešujeta nekaterih prostorskih (predvsem skladiščnih) potreb zavoda in društev, ki so sedaj začasno rešene z uporabo barake in dotrajane nizke stare stavbe, med Tolminci poimenovane ležeči nebotičnik.
Manjši in realno v kratkem dosegljiv zalogaj (za 50.000 evrov) bi bila preplastitev pol stoletja starega zunanjega košarkarskega igrišča, za kar občina kandidira tudi na razpisu športne fundacije.
Razvojne omejitve
Tolminski občinski urbanist Zoran Štanta je predstavil razvojne omejitve športnega parka Brajda. Na severu in vzhodu ga zapira deloma tudi zaščiteno mestno jedro, na jugu šolski kompleks, na zahodu pa deloma strm teren, deloma pa objekti in dejavnosti, ki bi jih sicer bilo mogoče preseliti, a to še zdaleč ni le v rokah občine.
En korak k prometni sprostitvi vstopa v Brajdo je bil sicer storjen prav te dni - z rušenjem dotrajane stavbe nekdanje upravne enote. Precej občinskih zemljišč je tudi na območju že omenjenega ležečega nebotičnika, ki bi lahko padel. Težje, a nujno, pa bi bilo za potreben turistično-poslovni razvoj parka, za kar se zavzema društvo za razvoj Tolmina Dor, odpreti območje poslovalnic Mercatorja in Kuriva. Tam bi lahko bila speljana dostopna cesta, ob njej pa bi bil prostor za parkirišče in hotel. Takšni posegi so kajpada odvisni od načrtov trgovcev in njihove pripravljenosti na selitev v trgovsko središče na obrobju mesta.
Nekdanji ravnatelj gimnazije Radovan Lipušček je opozoril, da bi bilo za potrebe mesta in turizma ob centru obšolskih dejavnosti smotrno načrtovati bazen, Lidija Manfreda pa je dodala, da morajo biti novi objekti zasnovani tudi tržno, saj jih bo le tako mogoče vzdrževali.
V to večnamensko smer je šel predlog predstavnika in line hokejskega kluba Mufloni Uroša Kavsa:“Igrišče za hokej na rolerjih, ki je sicer tudi večnamensko, bi bilo dobro prekriti s streho. S tem bi za večji del leta le pridobili možnost zanesljivega treninga, pa tudi priložnost za organizacijo koncertov in množičnih kulturnih prireditev, ki jih sicer v negotovih vremenskih razmerah prirejamo na prostem.”
IGOR MUŠIČ
