Dan za kolesarsko zgodovino

NEUCHATEL > Lepo je bilo videti, kako je Jan Tratnik (Bahrain Merida) z majico slovenskega prvaka v vožnji na čas prečkal ciljno črto in prevzel vodstvo pred Primožem Rogličem (Jumbo Visma). Razlike so bile na 3,87 kilometra dolgem prologu seveda minimalne. Odločale so sekunde, bolje rečeno stotinke. Obrnile so se v prid Tratnika. Če komu, je 29-letni Roglič privoščil zmago prav svojemu vrstniku, s katerim ga druži pristno prijateljstvo.

Tudi Tratnik je zaradi sicer drugačnih razlogov kot Roglič svoj tekmovalni izbruh med kolesarskimi prvokategorniki dočakal v zrelih tekmovalnih letih. Sprva se je sicer zdelo, da bo njegova kolesarska krivulja pot navzgor ubrala še bistveno prej. Že leta 2011 je namreč okusil svet prvorazrednega kolesarstva. Preskok iz ljubljanskega Roga v eno najbolj slovitih in zmagovitih ekip na svetu, Quick Step, je bil očitno prevelik. Med elito je zdržal leto dni. Odločil se je za korak nazaj, da bi v prihodnosti naredil dva koraka naprej. Poteza se je izkazala za pravilno. Potem je šlo vse po naravni poti oziroma stopničkah.

Vrnil se je v ljubljanski klub, ki ima sloves razvojnega moštva za kolesarje do 23 let. Prav med mlajšimi člani je na cestni dirki osvojil naslov evropskega prvaka in s tem potrdil svojo kolesarsko dovzetnost, v katero ga je v Tratnikovih poznih najstniških letih prepričeval njegov someščan Borut Božič. Tudi sedanji športni direktor pri Bahrainu Meridi je pred desetletjem oziroma pri 29. letih slavil svojo prvo veliko zmago med kolesarsko elito, na dirki po Španiji. Tratnik se je sprva sicer brusil v novogoriškem klubu, kjer je sedanjemu selektorju mladincev Andreja Cimpriča že nakazal, da bi lahko izstopal v kronometru.

V svojem drugem zdomskem poglavju ni imel dovolj priložnosti, da bi svoj potencial v vožnji na čas izrazil v polni meri in na odmevnejših dirkah. Po sicer uspešnih sezonah v avstrijski kontinentalni ekipi Amplatz je svojevrstno prelomnico pomenilo leto 2017. Poljska ekipa CCC, ki je tedaj sodila v drugi razred svetovnega kolesarstva - tako imenovani Pro Continental - je leta 2017 dobila povabilo za dirko po Italiji. Na Giru se je Tratnik izkazal v obeh vožnjah na čas, v drugem kronometru je bil deveti. Svojo moč pa je pokazal tudi na tekmi sezone. Na svetovnem prvenstvu na Norveškem, kjer je Roglič osvojil srebro, je bil Tratnik deseti.

Lani je Idrijčan še nekajkrat - ne le v kronometru - opozoril nase, kar mu je prineslo tudi karierni korak naprej. Podpisal je pogodbo z Bahrain Merido in se vrnil v elitni svet kolesarstva. V moštvo z močnim slovenskim pridihom, kjer vrti pedala tudi drugi Primorec v svetovni seriji, Kristijan Koren, je pred letošnjo sezono prestopil tudi aktualni svetovni prvak v kronometru, Avstralec Rohan Dennis. S tem so se Tratniku odprle nove razsežnosti za tehnološki in tekmovalni razvoj v kronometru. V prvorazredni ekipi so se seveda povečale tudi odgovornost in zadolžitve. Tratnika je spomladi čaka zelo zgoščen razpored dirk. V pogonu je s krajšimi premori nepretrgoma praktično od konca februarja, pri čemer je bilo obdobje tudi poučno. Spoznal je katere enodnevne klasike bi mu utegnile v prihodnosti ustrezati, obenem pa je moral opravljati tudi vlogo pomočnika ali se podrejati moštvenim ciljem na enotedenskih etapnih dirkah. Nekajkrat sta ga zdelali tudi bolezen in utrujenost, tako da na sicer redkih posamičnih kronometrih z izjemo devetega mesta na prvi preizkušnji sezone v Valencii, ni dosegel odmevnejšega izida.

Dirka Po Romandiji, s katero bo Tratnik zaključil prvi del sezone, je za Idrijčana v izhodišču ponujala dve priložnosti. Dirka se je namreč začela z vožnjo na čas, s katero se bo v nedeljo tudi končala. Očitno je Tratniku dobro del osemdnevni tekmovalni premor oziroma aktivni počitek, med katerim si je povrnil svežino in tekmovalni zagon. Na kratki, a tehnično zahtevni in razgibani progi po mestnih ulicah Neuchatela, so lahko prišle do izraza Tratnikove veščine. Prvi trije so prišli v cilj v sekundi.

Takoj za Tratnikom sta se zvrstila Roglič, ki je prijatelju v cilju iz srca čestital, in domačin Tom Bohli (UAE Team Emirastes). Slovita imena pa so še sledila. Četrti je bil večkratni svetovni prvak v vožnji na čas, Nemec Tony Martin (Jumbo Visma), peti pa lanski zmagovalec dirke po Franciji, Britanec Geraint Thomas (Sky). Za Tratnikom sta zaostala tudi domači specialist v vožnji na čas Stefan Küng (FDJ) in zmagovalec kronometra na Touru pred dvema letoma , Poljak Maciej Bodnar (Bora)....

“Še sam sem presenečen, a verjel sem vase. Vedel sem, da mi trasa ustreza. Osredotočil sem se na vožnjo, dal sem vse od sebe in rezultat je tu. To je prva zmaga na ravni WorldToura, tako da je res nekaj posebnega. Pa še Primoža sem premagal, običajno je on spredaj,” je v cilju povedal Tratnik, ki je tako podaljšal seznam slovenskih zmagovalcev na dirkah svetovne serije. Prvi je bil prav tako Primorec. Leta 2006 je etapo dirke po Kataloniji dobil Solkanec Matej Mugerli. Tratnik pa je danes dobil dvojno nagrado. Ob etapni zmagi je oblekel tudi rumeno majico najboljšega v skupnem seštevku, ki jo bo nosil na današnji razgibani etapi. V pretežno gorsko obarvani dirki mu jo bodo tekmeci prej ali slej slekli, a ni rečeno, da ne bo na koncu ostala v slovenskih rokah.

Roglič bo po vrnitvi s priprav v Sierra Nevadi bržkone še nekaj lovil pravo tekmovalno hitrost. Romandija naj bila le vmesna postaja pred vrhuncem sezone, ki sledi na Giru. Majico številko ena je prepustil moštvenemu kolegu, Nizozemcu Stevenu Kruijswijku, ki pa lahko na zaključnem kronometru, dolgem 17 kilometrov, v Ženevi izgubi še precej več časa kot danes. Pravi odgovor o razmerjih moči pa bo dala sobotna kraljevska etapa, edina s ciljnim vzponom.

ALEŠ SORTA