Dean Bombač: “Obžalujem samo to, da domov nismo prinesli medalje”

KOPER > Primorec, ki v obdobju prejšnjega selektorja Veselina Vujovića ni veliko igral, je na nedavnem evropskem prvenstvu dokazal, da vendarle še ni za staro šaro. Koprčan vse od prestopa iz takratnega Cimosa v tujino igra na najvišji klubski ravni, v reprezentančnem dresu pa do zadnjega prvenstva prave priložnosti dejansko ni dobil. Takoj potem, ko mu je selektor Ljubomir Vranješ zaupal proste roke v organizaciji slovenske igre, se je Dean Bombač igralsko prerodil. V ponedeljek so mu navijači v Kopru pripravili toplo dobrodošlico, s katero so mu pokazali, kako ponosni so nanj.

Ste pričakovali sprejem v domačem kraju po vrnitvi z evropskega prvenstva?

Dean Bombač

rokometaš

“Ko te nekdo spoštuje in ti ponudi tako priložnost, si zanj pripravljen narediti vse.”

“Iskreno, tega nisem pričakoval. Z ženo sva že pripravila avtomobil za pot v Szeged, potem pa je sledilo to presenečenje. Še enkrat se želim zahvaliti vsem, ki so mi ga pripravili. Tukaj sem odrasel, sem se želim vrniti. Ponosen sem, da sem Koprčan in ponosen sem, da me imajo someščani radi.”

Za vami je odlično prvenstvo. Vam je morda vseeno vendarle za čim žal?

“Obžalujem samo to, da domov nismo prinesli medalje. Bili smo blizu, morda smo si jo tudi zaslužili. Ampak realnost je bila drugačna od naših sanj, želja. Izgubili smo od dveh v tem trenutku boljših reprezentanc. A dejstvo je, da smo naredili velik korak naprej. Še pred tremi meseci smo izgubljali proti Nizozemcem, Latvijcem, zdaj pa smo četrta najboljša ekipa v Evropi. Vseeno menim, da imamo še veliko prostora za napredek.”

Kako pomembno je bilo, da vam je Ljubomir Vranješ zaupal tako vlogo v ekipi?

“Zagotovo je bil to eden ključnih dejavnikov, saj vsi skupaj vemo, da sva imela s prejšnjim selektorjem težave. Enostavno nisva imela enakega pogleda na rokomet. Z Vranješem je zgodba drugačna. Pokazal mi je, da me spoštuje in zaupa, jaz pa sem mu to potem vrnil na igrišču. Ko te nekdo spoštuje in ti ponudi tako priložnost, si zanj pripravljen narediti vse.”

Ravno enotnost in nepopustljivost sta krasili slovensko reprezentanco. Niti ob visokem zaostanku v tekmi za tretje mesto se niste predali.

“Pokazali smo karakter, borili smo se do konca. Žal nam ni uspelo splezati više kot na četrto mesto. Norvežanom moramo čestitati, saj so bili boljši, a naša ekipa je pokazala srce in dušo. Vsak od nas ve, kaj mora početi na igrišču. Nedvomno smo na pravi poti. Prepričan sem, da bomo v naslednjih letih tudi osvojili tako želeno medaljo.”

Naslednja reprezentančna postaja bo kvalifikacijski turnir za olimpijske igre v Tokiu. Boste razočarani, če Slovenije ne bo na Japonskem?

“Nedvomno. Olimpijske igre morajo biti vselej glavni cilj, to je največji športni dogodek. V Riu de Janeiru smo z reprezentanco že bili, radi bi šli še v Tokio. Takih izkušenj ne pozabiš nikoli. Naredili bomo vse, da se tja tudi uvrstimo.”

Vračate se v klubski dres, kjer vas tudi čaka še veliko izzivov.

“Drži. V Szegedu sestavljajo ekipo za nastop na zaključnem turnirju četverice v Evropi, za osvojitev vseh lovorik, ki so na voljo. Enostavno ni prostora za druga mesta. Toliko, kolikor tekem je še do konca, toliko mora biti zmag. Reprezentančno zgodbo moramo pustiti ob strani in zakorakati v nove klubske zmage. Zagotovo pa se po takem prvenstvu v klube vsi vračamo dobro razpoloženi.”