Debitant Luka Rupnik je zadovoljen z vsako minuto

KAUNAS> Na prvenstvu je Luka Rupnik, ki je na letošnjem mladinskem EP v povprečju dosegal 17 točk, zaigral na štirih tekmah.

“To je bila zame ena najlepših izkušenj, kar se jih lahko doživi. Res lahko rečem, da je bila organizacija dela v reprezentanci odlična, rad bi se zahvalil trenerju, da mi je dal priložnost, da sem z 18 leti lahko igral na evropskem prvenstvu. Z moje strani je bilo vse idealno.”

> To tritedensko obdobje je najbrž večji napor kot mesec in pol priprav?

“Ja, najprej sem bil v sobi z Murićem, nato z Jako Lakovičem, ki je imel zajetno minutažo. Če ne bi bilo odličnega zdravniškega osebja in treh fizioterapevtov, bi težko zdržal vse prvenstvo.”

> Je v članski reprezentanci tako, kot ste pričakovali?

“Je. To je popolnoma drugi svet, kot so reprezentance v mlajših selekcijah. V vseh pogledih. Upam, da bom članski status zadržal čim dlje.”

> Selektor vam je na prvenstvu namenil 28 minut igre. Je to več ali manj od tistega, kar ste sami pričakovali?

“Pričakoval sem nekaj minut igre na manj pomembnih tekmah, zato ne morem reči, ali sem pričakoval več ali manj. Z vsako minuto sem bil zadovoljen.”

> Prvi dve točki na tem niv>oju ste dali proti Španiji, proti igralcem, ki ste jih doslej poznali s TV zaslonov.

“Ja, to je bil nek srečen met. Po njem se mi je odvalil kamen od srca. Gogi (Goran Dragić, op.a) mi je rekel, da se na krstnem nastopu na svetovnem prvenstvu na Japonskem ni vpisal med strelce. Moraš se zavedati, da je igrati proti Španiji enako kot proti vsem drugim. Če bi bila trojka Sama Udriha priznana, bi se morda tekma odvila v drugo smer.”

> Bi lahko bralcem predstavili tipični delovni dan na EP?

“Vstajali smo odvisno od urnika tekme, med deseto in enajsto uro. Po zajtrku smo imeli prosto, nato je sledil trening, po kosilu sestanek, potem dve ali tri ure počitka, bujenje, malica in odhod na tekmo.”

> Kakšne izkušnje so vam prenesli starejši?

“Zelo so mi pomagali z uvajanjem v ekipo, dali so mi ogromno nasvetov in lahko se jim le zahvalim. Upam, da bomo dolgo ostali v stikih, čuti se ta kemija v ekipi.”

> In to ne glede na to, da bi bil Jagodnik lahko celo vaš oče.

“Ha, ha, z Jagodo se zelo dobro razumeva, večkrat mi je pripovedoval zgodbe, kako je on igral v Idriji, ko se jaz še nisem rodil. Gotovo je prvi humorist v ekipi.”

> Izhajate iz povsem košarkarske družine?

“Ja, tudi oče se je ukvarjal s košarko, ampak bolj znan je stric Franci. Tudi bratranca se ukvarjata s košarko, starejši je zdaj pri Slovanu, tako kot jaz.”

> V Litvi je bilo kar nekaj navijačev iz Idrije. So prišli zaradi vas?

“Prišla je moja družina in njihovi kolegi, ki redno hodijo na evropska prvenstva. Potem, ko sem prišel v reprezentanco, je ta izlet dobil nov pomen.”

> Kaj konkretno boste odnesli iz Litve?

“To bi težko razložil, zagotovo je veliko stvari, še najbolj profesionalni odnos, kako se je treba vsake stvari lotiti. Vsi na treningih dajo vse od sebe in se borijo za svojo državo. Tako bom poskušal tudi jaz v naslednjih letih.”

ROK MAVER