Dober začetek je pomemben

NOVA GORICA > Pomen dobrega začetka je slovenska reprezentanca spoznala v zadnjih treh ciklusih. Kvalifikacije za svetovno prvenstvo (SP) leta 2010 je Slovenija začela z remijem (1:1), izbranci Matjaža Keka pa so se nato skozi repasaž prebili v Južno Afriko. Manj uspešen je bil začetek kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2012. Slovenija je doma z 0:1 klonila protiSeverni Irski in naposled morala prepustiti drugo mesto v kvalifikacijski skupini prav Estoniji. Spomin na kvalifikacije za SP 2014 pa je še svež. Slovenija je pod taktirko Slaviše Stojanovića spet izgubila uvodno domačo tekmo s Švico in nato klonila tudi na Norveškem. Kljub boljšemu nadaljevanju s Srečkom Katancem v vlogi selektorja pa ni več ujela (vsaj) drugega mesta in dodatnih kvalifikacij ter posledično niti Brazilije.

Začetne pasti

Slovenija je ob svoji edini uvrstitvi na evropsko prvenstvo leta 2000 začela kvalifikacije z remijem v Grčiji. Na klopi je bil Katanec, ki se zaveda pasti uvodnih dvobojev. Nižjerangirani tekmeci so še posebej nabrušeni, saj vidijo priložnost za presenečenje oziroma izboljšanje izhodišč v boju za uvrstitev na veliko tekmovanje. Razširjeni format EP s 24 udeleženkami odpira več prostora tudi za tradicionalno šibkejše nogometne nacije. Slovenija tako po jakostni lestvici FIFA kot kakovostnem rangu reprezentantov kotira precej višje od Estoncev, a igrišče, še posebej na začetku sezone, pogosto ponudi drugačno sliko.

“Želje so povezane z uvrstitvijo na evropsko prvenstvo. Zahtev pa ne moremo postavljati. To bi bilo nerealno in bi postavili igralce ter strokovni štab v neroden položaj. Ne nazadnje mi nismo tako velika nogometna država, da lahko postavljamo takšne zahteve. Želimo pa si in verjamemo, da se ta želja lahko uresniči,” je povedal prvi mož nogometne zveze Slovenije (NZS) Aleksander Čeferin na Brdu pri Kranju, kjer bo NZS predvidoma že ta mesec začela graditi nogometni center, ki naj bi po načrtih zaživel septembra 2015.

Slovensko reprezentanco sestavljajo pretežno zdomci, ki tvorijo udarno enajsterico, v kateri le izjemoma najdejo mesto nogometaši iz prve slovenske nogometne lige. Logično je, da večina izbrancev še lovi tekmovalni ritem oziroma formo, nekateri so tudi zamenjali klube ali pa državo. Upoštevati velja tudi tiste, ki jih zaradi različnih razlogov (poškodba, nerešen klubski status, neigranje) ni. Nekatera ligaška tekmovanja so že poldrugi mesec v polnem teku, druga so se komaj dobro začela. Takšen je primer italijanske serie A, ki daje največ slovenskih reprezentantov. V ponedeljek bi lahko tekmo v Talinu začela celo peterica.

Italijanski vpliv

Samir Handanović je nesporna številka ena. Na uvodni prvenstveni tekmi Interja v Torinu je ohranil mrežo nedotaknjeno, izkazal pa se je tudi z ubranjeno enajstmetrovko. Kapetan Boštjan Cesar je standarden v obrambi Chieva, kjer je vso tekmo odigral tudi Valter Birsa, kar je dobro znamenje po kopici manjših poškodb. Josip Iličić je proti Romi vstopil v nadaljevanju tekme, a je bil najboljši posameznik v ekipi iz Firenc, ki je zadnji dan prestopnega roka pripeljala še Jasmina Kurtića. Slednji bi lahko zasedel mesto v defenzivnem delu zvezne vrste. Če bo Kevin Kampl, ki igra in zadeva v dresu Salzburga, pomaknjen nekoliko naprej, bi utegnil priložnost dobiti Rajko Rotman, ki je turško zgodbo v Istanbulu začel z izključitvijo.

V osrčju obrambe lahko Katanec ob Cesarju računa tako na Branka Ilića kot na Mirala Samardžića, ki sta že nekaj časa v rednem tekmovalnem pogonu pri Partizanu oziroma Rijeki, desna stran pa je rezervirana za Miša Brečka, ki je standarden v dresu Kölna. Ob poškodbi Bojana Jokića je odprto mesto na levi strani obrambe. Levičar je le Mitja Viler, ki ga je Katanec vpoklical po vidnih predstavah pri Mariboru, po potrebi pa bi vrzel lahko zapolnil grški legionar Andraž Struna, ki je sicer desničar, a je v reprezentanci že igral na tem položaju. Napadalci - bržkone bo v začetni enajsterici le eden - so v strelski formi. Pretekli vikend sta zadela tako Milivoje Novaković na Japonskem kot Tim Matavž v Nemčiji.

ALEŠ SORTA