Dobro zeleno-modro
V Londonu je bila ob večkrat omenjenih izpisana še ena uspešna slovenska zgodba: z izstopajočimi dresi in trenirkami v svetli zeleno-modri kombinaciji so bili slovenski predstavniki na OI vidni in opazni kot še nikoli doslej.
LONDON> Večkrat smo ugotavljali, da slovenski državni simboli niso dovolj prepoznavni, športniki na velikih tekmovanjih pa so nastopali v različnih barvnih odtenkih. Barvo dresov določajo vodstva panožnih zvez in vsaka je trmasto vztrajala pri svoji inačici. Na zadnjem velikem tekmovanju pred OI, ki sem se ga udeležil, na EP v rokometu v Srbiji, je bilo na pol sramotno, na pol smešno gledati številne slovenske navijače, odete v zelene, belo-zelene, svetlomodre, belo-modro-rdeče, modro-bele in še kakšne barvne odtenke. Res s(m)o bili “malo mešano”, a ne na žaru.
Zelena barva dresov, ki jo je na začetku samostojne poti priporočal OKS, ni bila najbolj prepoznavna, saj jo na mednarodni ravni bolj povezujejo z Irsko, Alžirijo, Mehiko, arabskimi državami, tudi Nigerijo, belo barvo ima kopica držav za svojo rezervno barvo, zeleno-bela pa prav tako ni bila izstopajoča. Tudi drugi poskusi (modro-belo) se prav tako niso izkazali za posrečeni, dokler ni v Londonu Slovenija vendar naredila koraka naprej.
S kombinacijo svetlo zelene in svetlo modre barve smo slovenske športnike lahko takoj prepoznali tudi v maratonskem teku, na cestni kolesarski dirki ali v nepopisni gneči v olimpijskem parku. Čeprav ta kombinacija nima neke osnove v državni zastavi in nacionalnih barvah, je to prava stvar. Na tem velja graditi, tudi pri kolektivnih igrah z žogo. Če bi se oblikovalski guruji izmislili še kakšen stiliziran Triglav na prsih ali kaj podobnega, pa bi to sploh bil zadetek v polno. DES