Drugi akterji, isti rezultat

NOVA GORICA >Lani je bil razvoj dogodkov podoben, le da je deset prvoligaških klubov odigralo tekmo več. Na vrhu je bila Gorica, ki je po uvodnem porazu - prav proti Olimpiji - nanizala sedem zmag. Zadnjo pred prvenstvenim premorom so lani zabeležili na Bonifiki proti Koprčanom, s katerimi bi se letos Novogoričani morali pomeriti v 9. krogu sredi septembra. Primorski obračun, ki bi lahko celo odločal o primatu po prvi četrtini ligaškega tekmovanja, je zaradi svetovnega prvenstva šolanih psov v športnem parku preložen na 28. september. Utegne pa se zgoditi, da bo primorski dvojec krojil sam vrh po 8. krogu, v katerem bodo Koprčani gostili Krško.

Novogoričane čaka pot v prestolnico. Lani so po prvenstvenem premoru gostili Maribor, ki je prišel v športni park z novim trenerjem in zmagal s 4:1. Tudi pri Olimpiji se trenerski stolček Rodolfu Vanoliju maje že od začetka sezone. Enkrat bolj, drugič manj. Komu bo prvenstveni premor bolj koristil, pa bo pokazal dvoboj v Stožicah. Zanimivo je, da sta tako Gorica kot Olimpija lani po 7. krogih zasedali prvo in drugo mesto in imeli za tri točke boljši izkupiček. Novogoričani so zbrali 18, Ljubljančani pa 16 točk. Gorica je lani v sedmih tekmah zabila šest golov več kot v enakem letošnjem obdobju, Olimpija pa je imela na svojem računu devet zadetkov več. Novogoričani so letos strnili obrambne vrste. Tekmeci so jim zabili šest golov, pet manj kot lani. Šest zadetkov sta letos prejela tudi Olimpija (lani v tem obdobju štiri) in Koper (lani 13).

Novogoriška preobrazba pa se ne odraža le v statističnih kazalcih. Razlika na igrišču je taktična in praktična. Lani so Novogoričani vztrajno uveljavljali igro z dvema napadalcema in Amelom Džuzdanovićem, ki je imel na igrišču dokaj proste noge. Drznejša postavitev je bila logična, Gorica je lovila točke, hkrati pa je bila tudi bitko za klubsko preživetje na zelenici. Napadalni pristop prinaša zadetke in predstavlja najboljšo izložbo za potencialne prodajne adute. Pozimi ju je unovčila s prestopom Elekeja k Olimpiji. Če se ne bi ob koncu jesenskega dela primerila nesrečna poškodba Džuzdanoviću, ki je medtem moral še na drugo operacijo kolena, bi se v klubu bržkone razveselili še enega lepega zneska na račun odškodnine.

Na zadnji nedeljski tekmi 7. kroga prve SNL so Mariborčani po dveh prvenstvenih porazih spet zmagali. V Celju so slavili s 3:0 in poglobili krizo gostiteljev, ki so na zadnjih štirih dvobojih vknjižili le točko. Končni izid je postavil povratnik Luka Zahović, ki je po vstopu v igro potreboval le 13 sekund za zadetek.

Odprte novogoriške predstave so seveda pomenile gostejši promet tudi na obrambni polovici. Več priložnosti so imeli tekmeci, a tudi vratar Grega Sorčan, ki se je z imenitnimi posredovanji prebil v reprezentančne okvire. Gotovo je bilo, da bodo gledalci na goriških tekmah videli nemalo zadetkov. Medtem so se okoliščine v ekipi in okoli nje spremenile. V pretekli sezoni je Gorico zapustilo še nekaj prvokategornikov (Nejc Mevlja, Goran Cvijanović, Matija Širok, Marshal Johnson...), je pa res, da sta bili že lanska zima in pomlad, ki so jo kronali s prebojem v evropska tekmovanja, po svoje pripravljalni in selektivni. Ob nogometaših s spodobno prvoligaško kilometrino, kot so Alen Jogan, Miran Burgić, Uroš Celcer, Miha Gregorič, Dejan Žigon in ne nazadnje prvi strelec lige Sandi Arčon, je novogoriški trenerski štab za glavne vloge postopno uvajal Rifeta Kapića, Jako Kolenca, Tilna Nagodeta, v mlado reprezentanco se je vrnil Tine Kavčič. Miran Srebrnič pa ima v rezervi še nekaj potencialnih adutov.

ALEŠ SORTA