Eni so prišli, druge še čakajo
Slovenske nogometaše so včeraj na Brdu pri Kranju pričakale skoraj poletne temperature, upati je le, da bo tudi na Tomaža Kavčiča in njegove izbrance po temnih oblakih na tretji tekmi lige narodov v soboto proti Norveški v Oslu posijalo sonce.
BRDO PRI KRANJU > V reprezentančni bazi na Brdu pri Kranju je sicer včeraj dopoldne pokalo kot na fronti. V pričakovanju današnjega obiska generalnega sekretarja NATA Jensa Stoltenberga je imel odred slovenske vojske generalko oziroma orožne vaje. Medtem so v hotel z različnih koncev stare celine počasi kapljali reprezentanti. Ne vsi. Virozni Kevin Kampl, ki danes praznuje 28 let, je ostal v Nemčiji. Vsaj zaenkrat, morda pa še pride. Potem ko je odprl strelski niz Leipziga, ki se je v nemškem prvenstvu v nedeljo s 6:0 znesel nad Nürnbergom, je bil ob polčasu preventivno zamenjan. Prejel je tudi udarec v nogo, a ni poškodovan.
So pa v izbrani vrsti včeraj zvečer dočakali prihod novinca Jake Bijola, ki je moral v reprezentančnem krstu že po običaju pokazati pevske sposobnosti. Najmlajši član izbrane vrste je, zanimivo, tudi edini slovenski reprezentant v ligi prvakov. Samir Handanović se je upokojil, Jan Oblak je v čakalnici. Kapetan Bojan Jokić se na druženju z novinarji ni mogel ogniti niti vprašanju o vratarju Atlerica, a seveda ni postregel z novimi odkritji. Je pa odgovoril, kaj po uvodnih porazih z Bolgarijo in s Ciprom bolj manjka reprezentanci: krvava kolena ali ustrezni tekmovalni atributi? “Ko pride do menjave generacij, je vedno težko. Reprezentanca pa gotovo ima značaj, le pokazati ga mora. Tudi moštveni duh ni vprašljiv. Nekaj nam še manjka, a se ne bojim, da tega ne bi našli in se bodo tekme obrnile v našo korist,” je povedal Jokić, ki se je razveselil tudi vrnitve Josipa Iličića.
Po zoprni okužbi z bakterijo in težavah z bezgavkami se nogometaš Atalante le postopoma vrača v vadbeni in tekmovalni ritem. Včeraj je bil videti precej izčrpan. Kot sam priznava, je še daleč od želene podobe nogometaša, ki je v pretekli sezoni navduševal z zadetki in podajami. “Nisem začel z ničle, kot radi rečemo, pač pa iz debelega minusa. Stanje ni rožnato, a lahko bi bilo še slabše. Manjka mi moči in eksplozivnosti, tudi zato imam še vedno poseben režim treninga pri klubu. Kdaj se bom vrnil na nekdanjo raven, težko rečem. Najraje bi se kar v petek,” je povedal Iličić, ki seveda nima čarobne paličice za uspeh. Lahko pa iz svojih izkušenj in opažanj pove, kaj bi lahko pripomoglo k zasuku negativnega reprezentančnega niza. “Ohraniti je treba pozitiven pristop, a ne le pri besedah, pač pa tudi v dejanjih na igrišču. Pa čeprav za ceno napake pri izvedbi. Srečo je treba tudi izzvati,” je povedal Iličić.
V oslabljeni reprezentanci, kjer je načet tudi Benjamin Verbič, je peterica primorskih nogometašev. Skoraj gotovo bi jih bilo sedem, če se ne bi Tim Matavž hudo poškodoval, težave pa ima tudi Aljaž Struna. “Več nas mora priti v zaključek akcij, po drugi strani pa velja prejeti manj lahkih golov,” je sicer preprosto vodilo do rezultatskega zasuka izpostavil Miha Zajc, ki je z Leom Štulcem, Domnom Črnigojem in Miho Blažičem v klubskem igralnem ritmu. Bolj ali manj intenzivnem. Izjema je Miha Mevlja, ki greje klop vodilne ruske ekipe Zenita.