Farneti in Sivitz Košuta kdaj za Slovenijo? Morda.
V tem trenutku sta Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti daleč najboljša slovenska jadralca v razredu 470. V Sloveniji konkurence praktično nimata, vse manj pa jo imata tudi v Italiji. Najboljša športnika v zamejstvu sta lani osvojila vse, kar se je dalo v mladinski konkurenci.
PROSEK > Ob robu prireditve Naš športnik smo se pogovarjali s krmarjem dvojca 470 slovenskega jadralnega kluba Čupa iz Sesljana Simonom Sivitzem Košuto.
> Bi lahko rekli, da je za vama fantastično leto?
“Drži. Osvojila sva vse kar se je dalo v mladinski konkurenci - naslov svetovnega, evropskega in državnega prvaka. Malo nama je žal le za izgubljen italijanski državni članski naslov. Celotno prvenstvo sva vodila, zadnji dan pa nama je splaval po vodi - odločila je ena sama točka razlike.”
> Kot kaže imata odprto pot na naslednje olimpijske igre v italijanskem dresu. Obstaja posadka, ki bi vama resno konkurirala?
Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti (oba sta letnik 1991) sta člana italijanske mladinske državne reprezentance olimpijskega razreda 470. Člana kluba Čupa se z jadranjem ukvarjata od leta 1999. Z razreda optimist sta leta 2005 prestopila na dvosed 420, od leta 2009 pa tekmujeta v olimpijskem razredu 470.
“Seveda obstajajo. Recimo, Gabrio Zandona (bil je blizu odličij na zadnjih OI, op. a.) še nadaljuje z jadranjem, čeprav so za njim tri olimpijade. Pravi sicer, da bo nehal, a nič ne kaže. Pripravlja se tudi nekaj mladih in dobrih posadk. Pred nami je prehodno leto, začenja se nov olimpijski ciklus in kdor bo trdo treniral od začetka, bo bil korak pred drugimi. Midva že kar resno trenirava, pred prazniki sva bila deset dni v Cagliariju in Genovi, januarja in februarja bova spet odpotovala na priprave.”
> Kdaj se je zgodil preskok, ko se je vajina pot začela strmo vzpenjati navzgor?
“S trenerjem Matjažem Antonazem dolgo trdo trenirava, rezultati pa ne pridejo čez noč. Potreben je čas, v najinem primeru nekaj let. Prejšnjo zimo sva trenirala z italijanskimi posadkami, ki so potem nastopile na OI v Londonu. Tudi to je bil velik korak naprej, ki nama je prinesel veliko izkušenj.”
> Koliko časa delate z Antonazem?
“Šest ali sedem let. Izkazalo se je, da je bila to najina ključna odločitev. Letos se bo Matjaž nekoliko več posvetil mlajšim, trenira razred 420. Želimo, da bi tudi mlajši iztržili kakšen vidnejši dosežek, kar je za klub zelo pomembno. Midva imava tako ali tako program dela že sestavljen, reprezentanca nama gre na roko. Trener bo naslednje leto spet v celoti z nama.”
> Koliko vama zmore pomagati vajin matični klub Čupa? Se lahko ukvarjata samo z jadranjem?
“Zveza naju ni jemala enako resno kot druge, prav zato, ker sva Slovenca. Ko so prišli rezultati, se je vse obrnilo.”
“Ne, to še ne, kajti jadranje je zelo drag šport, zelo veliko je dragih materialov in opreme. Poleg jadranja tu pa tam še skušava študirati, ko je pač kaj časa. Jaz študiram arhitekturo, Jaš pa športno kineziologijo v Kopru. Čupa nama pomaga kolikor lahko. Recimo ko rabiva kombi ali prikolico za vožnjo na regate.”
> Sta imela mogoče občutek, da sta imela težjo pot do uspeha, ker sta iz slovenskega kluba? Ali se te stvari pri jadranju ne občutijo?
“Na začetku se je to poznalo, zveza naju ni jemala enako resno kot druge, prav zato, ker sva Slovenca. Ko so prišli rezultati, se je vse obrnilo. Kar je zapisano na papirju, je zapisano, in tudi če bi kdo želel, ne more mimo tega.”
> Vidim, da veliko dasta na besedo Vasilija Žbogarja. Vam pogosto da kakšen nasvet ali se z njim srečujete predvsem na nagrajevanjih?
“Ne, srečujemo se tudi na vseh predolimpijskih regatah, ki so skupne za vse olimpijske razrede. Velikokrat nama je dal kakšen zanimiv nasvet, tudi zdaj ga morava vprašati nekaj zelo važnega, ampak to še ni za medije.”
> Morda tudi o tem, če bi jadrala za Slovenijo? Tu ne bi imela nobene konkurence. Predlani sta na Našem športniku v Ajdovščini dejala, da sta o tem razmišljala in da bi raje na zmagovalnem odru poslušala Zdravljico. Kako razmišljata zdaj?
“Oba imava tudi slovensko državljanstvo, ampak če bi se odločala za zamenjavo, bi bil čas za to pred novim olimpijskim ciklusom. Ne bom rekel, da se to morda kdaj ne bo zgodilo, ampak zdaj sva odločena, da ostaneva v zamejstvu, da dava vidljivost vsem tukajšnjim organizacijam, kot je ZSŠDI, ki naju vsa ta leta podpirajo. In nenazadnje - da zastopava naše društvo. Predstavljava slovenske ljudi v zamejstvu, družino in prijatelje.”
> Morata sama kaj zalagati za opremo, jadrnico?
“Predstavljava slovenske ljudi v zamejstvu, družino in prijatelje.”
“Tudi to se draži, ja. Kar se tiče jadrnice, imava zelo dobro pogodbo z Olympic sailom, ki nam brezplačno dobavlja jadra za ves olimpijski ciklus. Po vsej verjetnosti nama bo zveza posodila novo jadrnico.”
> Pri 21 letih sta že drugič zapored najboljša športnika med Slovenci v Italiji, kdo ve koliko teh naslovov bosta še zbrala. Kateri tekmovalni naslov je bil doslej najtežje izbojevan?
“Evropski mladinski naslov poleti. Tudi svetovno prvenstvo je bilo zelo zahtevno, bilo je manj kakovostnih posadk, zato se je poznalo, da sva bila korak pred drugimi.”
> Je zaradi vaju kaj več mladih jadralcev pri Čupi?
“Po pravici povedano tega ne vem. Vesel sem, da nam pripravijo lep sprejem.”
> Kaj vaju čaka v letu 2013?
“Takoj začenjava s treningi, šla bova na klasične regate v Palmo, Hyeres, Medemblick .. čaka naju svetovno in evropsko prvenstvo.”ROK MAVER