Filozofija ni pomembna, zato pa fizioterapija
Za vsakega športnika so poškodbe najtežji del tekmovalne poti. Starejši to nekoliko bolj vdano prenašajo, mlajši se s krajšim ali daljšim obdobjem prehojene poti do vrnitve težje sprijaznijo.
HRPELJE> Tako nekako velja tudi za smučarja skakalca Petra Prevca, ki se je pri 20-letih soočil s prvo težjo poškodbo na športni poti. Fant je bil znanilec letošnjega novega vzpona slovenskih smučarjev skakalcev z dvema četrtima mestoma na tekmah svetovnega pokala, z dosežki je povlekel tudi ostale in tako so se v zadnjem obdobju spisale lepe zgodbe. Tudi za začetek zadnjega niza je zaslužen Prevc, ki je v Oberstdorfu kljub padcu priboril prvo ekipno zmago v poletih. “Padel sem, se pobral, mislil sem, da ni nič hudega in da bom čez eno uro že spet skočil ....” Sledila je 20 minutna operacija in zdaj rehabilitacija.
Peter Prevc
Diplomirani fizioterapevt Alen Lilić si je v novem, mirnem predelu Hrpelj, postavil svoj prostor z napravami. Fizio, kot ga poznajo v športnih krogih, ni novinec v smučarskem športu, saj je bil pred več kot desetletjem tudi fizioterapevt slovenske alpske reprezentance. Zdaj se k njemu vozita Prevc in smučarka prostega sloga Saša Farič, ki ji poškodbe ne pustijo dihati in je po malem že naveličana tovrstnih prostorov.
Bistveno bolj nestrpen je Prevc. “Ne vem, moral bi biti zadovoljen, a zame je to prepočasi. Nisem vajen takih poškodb, vajen sem, da se pozdravim v največ 14 dneh,” je odgovoril, ko smo ga pobarali, o hitrosti zdravljenja, in dodal: “Nič več ne računam, zdaj vem, da bo minilo še veliko časa. Ko bom videl, da sem pripravljen, bom začel delati. Še dobro, da je konec sezone in se za nas začnejo dopusti. Potem bom lahko normalno treniral.”
Peter Prevc je rojen 20. septembra 1992, doma je iz Dolenje vasi. V svetovnem pokalu je debitiral v Lillehammerju v sezoni 2009/2010. z 22. mestom. Nastopil je na ZOI 2010 v Vancouvru, kjer je na srednji skakalnici osvojil sedmo mesto, na veliki pa je bil 16. Na ekipni tekmi je bil osmi. Na MSP v Hinterzartnu je osvojil srebrno medaljo. Na SP leta 2011 v Oslu je osvojil bron na ekipnem tekmovanju. Na ekipni tekmi svetovnega pokala v poletih v Obersdorfu je priboril slovenski ekipi prvo zmago na ekipnih tekmovanjih v zgodovini. Dvakrat je bil četrti na tekmah svetovnega pokala.
Če se je sprva hrabril z besedami, da letos še ni rekel zadnje besede, se je seveda sprijaznil, da bo konec tedna v Planici med gledalci (“Skupaj z mano,” se zasmeji Lilić). Veliko mu je pomenila podpora ostalih skakalcev (saj se s TV zaslonov spomnite kosa papirja z napisom: Pero, mi smo s tabo ...). “To pomeni, da smo res postali prava ekipa. Ko eden trpi in drugi uživajo, ne pozabijo nate. To je lepo, ampak ...” Nedokončani stavek pove, da mu pač ni bilo vseeno, da je izpustil svetovno prvenstvo v poletih v Vikersundu. Medtem ko električni stimulator brni na operirani rami, nam razloži skrivnost letošnjega vzpona skokov. “Zadnja leta so bila povprečna. Preprosto je - zdaj smo se sprostili in vse skupaj je kar samo steklo. Ljudje zdaj pričakujejo, da bo to trajalo v nedogled. Pri skokih ni velike filozofije. Ampak ko te začne 'basat,' so lahko malenkosti zelo pomembne. Nimaš pravih občutkov, kako se obnaša telo: ti misliš eno, telo dela drugo. Takrat si zelo v godlji, ampak ko to odpraviš, gre.”
Prevc pravi, da ni posebnega vzroka, da se je odločil za panogo, ki marsikateremu nažene strah v noge, če mu uspe priti na vrh planiške velikanke. “To je šport, kjer se vse dela na malenkostih, trenira se dvakrat dnevno. Talent ni več toliko pomemben, ampak bolj zagnanost in kako imaš pri sebi razčiščene pojme.”
Da mu je uspel preskok iz mladincev med člane je morda zaslužno to, da je še kot mladinec nastopal v svetovnem pokalu od decembra 2009 do konca januarja 2010, šele nato pa je odšel na mladinsko svetovno prvenstvo (MSP), kjer je postal viceprvak. “Veliko zasluga za preskok ima klubski trener Jani Grilc. Od mojega 15-leta je zraven, torej me dobro pozna. Vedel je, kje mora paziti in kako me usmeriti naprej.”
Saša Farič
Smučarski kros v Sloveniji ni ravno najbolj znana disciplina, čeprav sta v samem vrhu dva tekmovalca - sveži zmagovalec svetovnega pokala Filip Flisar in Saša Farič, ki je tudi med izbranci v rokah Alena Lilića. Faričeva ima dve zmagi v svetovnem pokala, pri 19-letih je bila celo najmlajša zmagovalka v zgodovini. A svojega talenta ne more razviti, saj jo nenehno pestijo poškodbe. “Ja, zadnja je kar zafrknjena, ker težko premikam zapestje,” pravi pogumna bivša alpska smučarka. “V bistvu smo v krosu vsi bivši alpski smučarji, sama sem vozila hitre discipline. Naš šport je perspektiven, po svetu ga imajo radi in ga gledajo, ker res ne veš, kdo bo zmagal. Alpsko smučanje je vse manj zanimivo, ampak Slovenci so pač tradicionalisti.”
Saša Farič je rojena 19. julija 1984, doma je iz Radomelj. V smučarskem krosu je nastopila na ZOI v Vancouvru, kjer je osvojila 14. mesto. Do sezone 2002/2003 je bila tekmovalka v alpskem smučanju. Do konca lanske sezone se je osemkrat uvrstila v veliki finale v svetovnem pokalu (od 1. do 4. mesta), dvakrat je zmagala in se petkrat uvrstila na zmagovalne stopničke. Leta 2008 je bila druga v skupnem točkovanju svetovnega pokala.
V tem športu vztrajaš, ker ga imaš rad, trdi Faričeva, ki se ne vznemirja, če je bolj v medijskem ozadju. “Smučam zase, ker uživam v tem,” odločno pravi. “Zame je smučanje zakon, in to je bistvo. Težava je zaradi poškodb, zamujam kilometre. Kaj hočem, ne morem z glavo skozi zid. Vztrajala bom še do iger v Sočiju ...” Lilić ni bil zadovoljen z odgovorom, pa je malce bolj pritisnil na živec, ki je prav ob našem obisku začel bolje delovati, gibljivost njenega zapestja se je povečala. “Trudila se bom še za dvoje olimpijad,” je Faričeva obljubila med bolečinami in smehom.
Če bo zdrava, bo skupaj s Prevcem zagotovo ena od slovenskih adutov za olimpijsko odličje.
ROK MAVER
