Finančni vidik lige prvakov

KOPER> Še v 90. letih je liga prvakov za udeležence predstavljala zgolj dodaten strošek. Če so napolnili dvorane in prodali nekaj reklamnega prostora ob parketu, so lahko računali, da bodo finančno pokrili večji del stroškov gostovanja. V novem stoletju pa se je EHF zaradi pritiskov klubov le uklonila in tekmovanje približala vlagateljem in tržnikom. Povečala je zanimanje javnosti in število tekem, kar se je poznalo tudi pri iztržku od oglasov in televizijskih pravic. Seveda se rokometna liga prvakov ne more (in se niti ne bo) približati nogometni, toda odbojkarsko je v finančnem vidiku že zdavnaj prehitela, s košarkarsko pa se lahko v nekaterih segmentih enakovredno primerja.

Zmagovalec prihajajoče sezone rokometne lige prvakov bo skupno lahko zaslužil do 500.000 evrov. EHF je namreč za vsak del tekmovanja določila natančen znesek nagrad. Za udeležbo je moral vsak klub najprej poravnati kotizacijo v višini 35.000 evrov, za nastop v predtekmovalni skupini pa bo vsak klub prejel najmanj 40.000 evrov. Zmagovalec skupine prejme še dodatnih 40.000 evrov, drugouvrščeni 30.000, tretjeuvrščeni 20.000 in četrtouvrščeni 10. 000 evrov. Za uvrstitev v četrtfinale dobijo klubi po 40.000 evrov, “pravi biznis” pa bi naredili z uvrstitvijo na final four. Končni zmagovalec bo težji za 350.000 evrov, poraženec v finalu za 250.000 evrov, tretjeuvrščeni za 200.000 in četrtouvrščeni za 150.000 evrov.

Klubi imajo tudi nekaj manevrskega prostora za trženje na domačih tekmah, poleg tega pa je dobiček od prodanih vstopnic prav tako klubski, kar ni zanemarljivo. Sicer so tudi stroški visoki, saj so gostovanja (tudi v Cimosovem primeru) dokaj oddaljena, a so udeleženci LP finančno veliko na boljšem kot v drugih evropskih rokometnih pokalih. Iz ozko finančnega vidika se namreč koprskemu klubu nastop v pokalu challenge, v katerem so na koncu zmagali, ni izplačal. EHF ni prispeval ničesar. DES