Finsko presenečenje
Da je Finska v sklepni tekmi prvega dne evropskega prvenstva premagala Francijo, niti ni posebej veliko presenečenje. Galski petelini tekmovanja praviloma začenjajo z nizkimi obrati in tudi tokrat je bilo tako. Če bi tekmo vzeli bolj resno, bi zagotovo zmagali. Če bi za merilo vzeli pripravljalne tekme, potem Finska proti Franciji ne bi imela nobenih možnosti.
HELSINKI >Susijengiji so do vrha napolnili dvorano, ampak še zdaleč ne gre za takšno navijaško vzdušje, kot ga poznamo v bolj vročekrvnih košarkarskih nacijah. Nekateri v hokejskih majicah, drugi v košarkarskih, a vendar je podoba finskih dresov za razliko od slovenskih reprezentanc enotna. Največ je bilo koponenov, kar precej pa je bilo markkanenov. Niti sami niso prav verjeli, da bi lahko premagali serijske prejemnike odličij Francoze, a že v napovedi letošnjega tekmovanja smo napovedali, da presenečenja ne bi smela biti izjema. To se je pozneje pokazalo tako v Tel Avivu, kjer je Gruzija (pomočnik selektorja je novi trener Primorske Jurica Golemac) premagala Litvo, kot v slovenski skupini, ko je Francija v zadnji četrtini že vzpostavila solidno prednost šestih do osmih točk, ki bi jo taka ekipa morala znati zadržati.
Toda v takšnih tekmah je treba upoštevati tudi druge plati, kot to, da so bili Finci še dodatno motivirani pred domačimi navijači, čeprav bi jih sodeč po zelo slabem izkupičku (le ena zmaga) iz pripravljalnega obdobja mnogi že gladko odpisali. Finci so na evropsko prvenstvo prišli s popotnico zgolj ene zmage in sedmih porazov. Premagali so Turke, dvakrat so bili neuspešni proti Italiji in Rusiji, porazili pa so jih tudi Čehi, Izraelci in Latvijci. Da je zmaga senzacija, so včeraj na prvih straneh pisali finski časniki (to smo že lahko razumeli brez prevoda), ampak ne na posebej vidnih mestih, kar kaže, da so bili naslovi v zadnjem trenutku vrinjeni na prvo stran.
Navijači se s tem niso obremenjevali. Iz dvorane so odhajali zadovoljni, večinoma ne majavega koraka, proti železniški postaji, kjer so disciplinirano čakali na vlak za domov ali pa postanek v katerem od redkih odprtih barov v središču prestolnice.
Ključni igralci so bili 20-letni Lauri Markkanen (213 cm) z 22 točkami, še en visoki igralec Tuukka Kotti, ki je dosegel 15 točk, ter organizatorja igre Sasu Salin in eden od treh Američanov v ekipi, Jamar Wilson, oba s po 14 točkami.
Po tekmi je okoli igralcev seveda vladala evforija. Sasu Salin, nekdanji član Olimpije, si je utrgal minutko tudi za stare znance. “Potrebovali smo zmago, napredovanje iz skupine vsekakor ostaja naš cilj. Fantastično je bilo igrati pred našimi gledalci, od prvih taktov naše himne mi je srce močno utripalo. Proti Francozom smo vedno zelo dobro igrali. Lahko gremo tudi zelo daleč,” je pod vtisom zmage govoril 26-letni branilec Salin. “Ne vem še, kako se bomo lotili tekme proti Sloveniji, verjetno bo treba ustaviti Dragića, ki je prvo tekmo odigral vrhunsko. Malo sem gledal tekmo s Poljsko, Slovenija je igrala dobro in zelo hitro košarko z veliko teka,” je zaključil Salin.
Finskemu Dončiću, novemu članu Chicago Bulls, 213 centimetrov Lauriju Markkanenu, seveda ni manjkalo vprašanje o primerjavi s slovenskim draguljem. Vendar pa je bil odgovor kratek: “Je velik igralec, več pa ne bi povedal, ker ga bolj natančno še ne poznam.” RM